Brodet s škarpeno: Čas za slexit

Le kako je lahko tak talent pisal matematiko kolac?

Objavljeno
21. januar 2017 18.20
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Slovenija ima problem. In to še preden arbitraža v Haagu odloči o čemer koli. Lahko bi nam bilo še pošteno žal, ker enostavno ne podpremo hrvaške odpovedi arbitraže.

Sosedje medtem »hvataju braun boju u Krajnskoj Gori i pljuckaju istarski teran«. Da je bil teran od zmeraj hrvaški, Slovence prepričuje tudi evropski vinski komisar. Škarpenini špijuni so zaman prečesali škofa Naldinija iz leta 1700, saj niso odkrili niti enega samega litra terana v srednjeveški Istri, niti malvazije, ne refoška. Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske pod poglavjem Istra (ti hudobec ti, Istra je bila v dobrih Janezovih časih še na Kranjskem, kaj!) nadvse hvali istrsko črnino. Pri Brseću imajo brseško črnino, v Čepiću imajo čepiško pikantno rdeče, pri Kastvu imajo zelo zdravo vino, pri Kršanu točijo kršanca, na Pagu imajo paško, okusno vino je pri Pičnu in Veprincu ... O teranu v Istri ne duha ne sluha.

Vedo pa v slovenskih trsnicah, da so v nekaj letih v Istro prodali več kot 130.000 trsov običajnega refoška. Komaj so refoškovi trsi prešli še nedoločeno mejo, so postali teran. To novo vinsko vero pridiga tudi evropski komisar za kmete. V kateri vinski Bibliji to piše, ne pojasni. Je pa v hrvaškem dokumentu prekril 80 odstotkov hrvaških argumentov s črnilom, da ne bi Slovenci izvedeli preveč o genetiki refoškovih trsov. Nekaj gnilega je v deželi Danski. Prej ali slej nam bo jasno, zakaj so Shakespearovi prapravnuki brexitirali.

Probleme imajo tudi na ministrstvu in direkciji za infrastrukturo. Ves čas napihujejo gradbene cene in ti nesramni gradbinci jih znova in znova postavijo na realna tla. Tako so za pičlih 400 metrov enega cestnega pasu med Tušem in koprskimi zapori pričakovali račun za 1,3 milijona evrov, izvajalci pa se ne dajo in ga hočejo zgraditi za 600 tisočakov. Sleherna podobnost z drugim tirom je zgolj namerna.

Priznati pa je treba koprskemu šerifu, da je dodobra našahiral ljubljansko infrastrukturno četico. Ker jim že 15 let ne uspe sestaviti državnega prostorskega načrta za cesto v Istro, jih je obrnil na tipično pokersko finto: prebarvamo tri koprska križišča na 600 metrih razdalje, jih supersonično retuširamo: jaz, župan, pridem hitreje domov, cesta mi ne bo ropotala pa še turistom na poti do istrskega terana bom lahko metal pesek v oči, da ne bodo videli, kaj pijejo. Če se nekdo trudi, mu ne moreš nič. V pekel greš le, če se zlažeš, da Luka noče graditi vhoda. Matematiko je skoraj vedno pisal kolac, ampak računica mu nosi vseeno čez normalo: poleg vsako leto višjega NUSZ, poleg višje koncesnine in poleg astronomskih komunalnih prispevkov bi zdaj za isto zemljišče ob koncesnini še najemnino. Le kako je lahko tak talent pisal matematiko kolac? Naš izobraževalni sistem je res v škripcih. Če se Popovič bolje znajde z računi kot inženirji, ministri in komisarji, je res čas za slexit. Če je namreč Boris Johnson lahko s funkcije župana napredoval do zunanjega ministra, nikoli ne vemo, kam vse še lahko prileze Boris Popson.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.