Tiskane izdaje
Škarpena bi izdala knjigo receptov z obetajočim, čeprav dolgim naslovom: Kako kar najbolj učinkovito vtakniti glavo v pesek in preživeti vsa neurja. Če proda sto knjig po 45 evrov za kos, preživi tja do pomladi. Toliko sta računala tudi dva mojstra (vsak), ki sta v eni uri pri sosedovi Menoli očistila tri klimatske naprave in brez računa pospravila 90 evrčkov. Naloga je bila težka. Morala sta odvijačiti (po slovensko - odšraufati) 18 vijakov, odstraniti aluminjaste pokrove, oprati plastične mrežice in filtrčke, posesati prah, liste in pajčevine, s toplo vodo očistiti ventilatorja, popraviti eno plastično cevčico in dodati 100 gramov plina... Recimo, da sta imela za deset evrov materialnih stroškov. Pa tudi, če sta jih imela (pretiravajmo) za 20 evrov... sta v eni uri zaslužila 35 evrov (vsak). Postavimo, da sta tega dne delala šest ur in sta morala v denarnico stlačiti polnih 210 evrov. V 25 dneh 5000 evrčkov (vsak). Delo ni naporno, vsi so srečni, glava pa globoko v pesku. Kaj te briga stresni test NLB, NKBM ali FKB? Ali pa razne trojke in štirke. Kaj te briga BDP in njegov padec? Saj sploh ni res, da so nas prehiteli vsi po vrsti: Latvija, Litva, Estonija in Poljska, Romunija, Bolgarija, Slovaška in Češka (z Madžarsko vred)... Mi smo v dobri družbi: s Ciprom, malce bolj (čisto) na dnu lestvice. Zadnji.
Glava v pesek je tudi Martin. Še niste bili v šotoru? Vinakoprov denimo nezaslišano skrbi za kulturo pitja: lahko dobite kar dve vrsti vina: rdeče in belo: refošk in malvazijo. Človeku se zvrti od raznovrstne ponudbe, od prebogate izbire okusov, od izjemne možnosti izobraževanja vinskih leg in letnikov. Da kulturnega programa: "Ti, ti, ti, ti, ti, ... ti moja rožica!" niti ne omenjamo. Martinovi šotori so zdravo jedro slovenske kulture. Z njimi je tako kot s pekarnami v slovenski Istri. Vse prodajajo kruh enega samega (ne)okusa in umetnih dišav po gnilih jajcih. Še konjske fige so bolj izvirne. Pekarske ideje pod ničlo. Če je kdo kaj prispeval k vitkejšim postavam južnih Primorcev, so prav ti falirani peki. Celo povprečnemu kruhoborcu so priskutili kruh. Škarpeni je zato nedavno zdrsnila Mušolinska: Naredite mi to deželo spet kruhasto!
Koprske višje sodnike je prepričeval naš Srečko Prijatelj. Škarpeni se sicer ne zdi, da je ravno Srečko. In tudi prijateljev menda nima več toliko. Pohvalil se je lahko, kako strogo mu strežejo v zaporu. Kljub temu zasluži 96 evrov na dan. Kdaj mu jih bodo plačali, se ne ve. Menda je vse samo vprašanje časa. Z obrestmi vred ga bo nekoč morda čakalo tistih 245.000, ki so mu jih tako spektakularno odvzeli v Šempetru. Njegov argument je preprost: "Goljuf je družini izmaknil 404.000 evrov in ko smo terjali denar nazaj, me je ovadil, da ga izsiljujem. On je na prostosti, jaz pa štiri leta v zaporu. Zdaj pa mi zaradi istih parcel sodijo vdrugo in mi želijo dodati še tri leta." Kdo je torej tukaj policaj in kdo tat? Zato je verjetno (prosto po Zokiju) res čas za glavo v pesek in dva svinčnika v nos.
