Tiskane izdaje
Časi so tako zašiljeni, da bi se bilo bolje pogovarjati o Jupitru, ki je prejšnje dni osvajal Luno in o Jamesu Cameronu, ki je iskal Avatarje 20 tisoč milj pod morjem. A kaj, ko je pred domačim pragom tak kup smeti!
Slišati je, da bi bilo treba penzijofobe čim prej spravit v penzijo. Ma kaku? Kaj ni še pred enim letom spoštovani ministrski zbor zahteval od Slovencev, naj zdržijo do smrti na delovnem mestu? Kaj zdaj? Gremo v penzijo, ali ostanemo do konca?
Pokojninska matematika se Slovencem ne izide. Še nobene vlade pa Škarpena ni slišala reči, da je pripravila 150 novih zaposlitvenih projektov, s katerimi bo prisilila 99.000 Slovencev, da bodo delali. Do zadnjega diha. Eni bodo šivali čudodelne copate za hojo po vodi, drugi izdelovali globoko počivalne stole, tretji sestavljali učinkovite antivirusne programe, četrti gnetli ekološko pridelane klobase, šesti kolesa za proizvodnjo električne energije... Takšni strogo zaupni patenti bi narod brez perspektive čez noč vrnili v igro.
Logiko produkcije razume celo koprski župan. Čeprav so se časi spremenili tudi zanj. Ma ne moreš verjet! Opozicija ga kritizira, on tiho. Opozicija zahteva izredno sejo s štirimi točkami, on jih uvrsti na prvo možno redno sejo... Koprska oljka, palma in figa še ni napisala protestne izjave. Še preračunava. Recalculating. Tudi Popo preračunava.
Pred poldrugim mesecem je rekel, da se basketa ne gre več. Zdaj pa bo prvi plačal 550 čukov kotizacije za prvenstvo. Če bo denar za dvorano, bo za vse, ne samo za »nekatere«. Popovič več ne pove koga »konkretno« ima v mislih, ker sta z njim konkretno postala velika prijatelja. V tem primeru velja star pregovor: izgubiš Gantarja, si omisliš Zokija... »Racionalizacije so premalo,« pravi Popo v stari koži: »Poznam enega indijskega in enega kanadskega investitorja za ceste, železnico in drugo. Kako bodo prišli do papirjev? Naj mi prepustijo proste roke pri dveh ključnih ministrstvih za dva meseca, potem lahko nadaljujejo spet oni.«
Koprska univerza je res trdnjava znanja, kulture, razvoja in humanosti. Predvsem na humanistiki. Zaposleni imajo zelo malo časa za kakršne koli spletke, intrige in prevrate. Zanima jih predvsem popolnejši človek, poln znanja, usposobljen za spopade z izzivi prihodnosti. Predan ustvarjalnosti, pozitivni tekmovalnosti, posvečen usposabljanju mladih izobražencev, ki lahko spreobrnejo svet, odpravijo revščino, bolezni, vojne, pomagajo vzpostaviti svetlo prihodnost, na demokratičnih in humanističnih principih, na principih egalitarne in legalitarne družbe, v kateri so najbolj varovani najšibkejši in v kateri je spoštovanje sočloveka conditio sine qua non. Akademski svet je lahko zgled racionalnega in učinkovitega poslovanja, laboratorij nadčloveka (homo akademikusa), ki bo lahko prevzemal najodgovornejše in najzahtevnejše, kompleksne naloge pri dograjevanju družbe bodočnosti.
Pa kaj, če se pri senicah zmotijo in uporabijo pooblastilo napačnega rektorja! Saj škode ni bilo. Kakšna škoda bi lahko bila v Sloveniji, itak?
