Tiskane izdaje
Še preden je Boris Popovič postal najžupan jugovzhodne Evrope, je kuvertiral Sabini ključne odločitve, ki naj bi rešile zapleten položaj na pristaniški šahovnici. Kot nemalokrat doslej se je znova uštel. Njegovi prijatelji iz Luke Koper, težaki, prekarci, ki se tako kot on vozijo v črnih bemflih in se srečujejo s kralji, šejki in princesami, so že zanalizirali težak županov položaj.
»Popo se je naveličal županovanja. Zaveda se svojih svetovljanskih in menedžerskih kvalitet in se pripravlja na nove izzive. Morda mu ponudijo predsedniško mesto v Fifi, morda bi lahko kandidiral za generalnega sekretarja OZN ... Vprašal bo še v Dubaj, če se lahko prijavi na kakšno prosto delovno mesto šejka ... Koper je zanj enostavno premajhen.« Prav ima. Že zdavnaj je napočil čas za uresničitev ambicij, ki človeka osrečijo. Zakaj bi gnil na tej Bonifiki, polni komarjev in drugega mrčesa?
Navadnim smrtnikom ostaja zabavni program iz državnega zbora. Tako zabavnega koncerta resne glasbe v neposrednem prenosu iz parlamenta ne vidimo vsak dan. Večerna TV-poročila in razni dnevniki so prava mala nočna mora v primerjavi s sago Luka Koper, ki so jo na Slovenija TV3, očitno na prošnjo gledalcev (in glodalcev), podaljšali v tretji abonmajski koncert. Če bo program še naprej poletno kisel, bodo uredniki še prosili režiserje in komponiste za Luka KP Štiri in tudi Pet.
Razgibani koncert v najbogatejši možni instrumentalni zasedbi je ponudil odstopli dirigent Slovenski Diletantski Hrošč Marco Jazz Beci; v naslednjih stavkih: sotto voce, senza misura, quasi recitativo, vidno agitato, toda patetico lacrimoso assai, perdendosi, lamentoso, incalzando grave da pagliaccio, morendo suicidandosi destruttivo ... Kot dober poznavalec zgodovine je pritrdil, da je Alenka ŽK v resnici Ivana Orleanska, da so jo torej zažgali na grmadi, ampak da jo bodo za svetnico razglasili šele čez kakih 500 let, ko bo zgrajen drugi tir in se bo z njim lahko v raj odpeljala tudi sveta inkvizicija.
V vlogi prave device Di Parlamento pa je Alenka B. silovito odvzela dirigentsko paličico Jazz Beciju. Začela je con doppio movimento, energico espressivo, feroce con fuoco, grandioso assai, giocoso grave, con veleno in bocca, strepitoso, spiritoso, scherzoso, impetuoso, con finale maestoso, na koncu pa s stavkom strangolando con brio furioso cantabile dokončno spremenila Jazz Becija v palačinko. Škarpeni je žal za glasbeno neizobražene talente, ki niso razumeli globokih sporočilnih, predvsem vmesnih tonov, podtonov in sinkop omenjenega koncerta v 34 stavkih. Mogoče pa bi doživeli razsvetlitev kakega žarka upanja, če bi se pustili mučiti vsem tem zahtevnim arijam in refrenom.
So pa Koprčani vseeno veseli razpleta: Kaj nam bo vlak, ga ne potrebujemo, saj imamo najboljšega župana srednje in jugovzhodne Evrope. Dragi Bossman, pozabi! Ti ne pomagajo delovne zmage in urejanje obale. Boš moral narediti vsaj še cesto do Fiese in urediti Jernejev kanal, da te opazijo v Sarajevu. Res pa je, da te na sodišče ne pridejo iskat z marico niti z milico.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
