Tiskane izdaje
Štajerci bodo še pol leta sanjali, da živijo s Sneguljčico in 11 palčki. Ob vseh veseljaških obveznostih pa so pozabili na najpomembnejše. Koprskemu županu Borisu Popoviču še niso poslali iskrenih čestitk in najgloblje zahvale za vse, kar je mož prispeval k mariborski pravljici. Po Štajerski se govori, da bi se brez koprskega fajnl tača, brez Popovičevega zrna soli, Maribor lahko obrisal pod nosom za 15 in več milijonov evrov.
Koprčana Mitjo Vilerja, to je tistega reprezentanta, ki po zadnji Katančevi definiciji da gol, ko hoče in tudi ko noče, in Aleksandra Rajčevića je pred leti v Maribor namreč velikodušno in jasnovidno napotil prvi koprski nogometni guru. Lani jih je okrepil še z nadobudnim Matejem Palčičem. Dodati je treba, da niti Jasmina Handanovića niso hoteli zadrževati v Kopru.
Trenerja Darka Milaniča so Koprčani radi prepustili nogometnim pravljičarjem ob Dravi, ker je itak Izolan. Brodetovi špiclji so izračunali, da je Koper v zadnjih 14 letih, v Popo mandatu, v Maribor deportiral 15 svojih žogobrcarskih asov. In zdaj mi vi povejte: kaj bi Maribor brez Popotove darežljivosti, plemenitosti, altruizma in nogometne zlate žile? Maribor je v ligi prvakov po koprski zaslugi. Štajerci bodo zato na Lentu ob slavni trti postavili spomenik koprskemu stricu iz nogometnega ozadja.
Zato so vsa razkritja, da je Popovič nagovoril prvega luškega nadzornika Rada Antoloviča, naj postavi ultimat luški upravi in zahteva takojšnjo obnovo sponzorske nogometne pogodbe, samo zlonamerna pristranska natolcevanja. Popo se je že zdavnaj odločil, da bo plemenito pomagal slovenskemu nogometu, in zatorej sponzorske pogodbe v Kopru sploh ne potrebuje. Obnovitev pogodbe si je omislil sam Rado Dubajski, ker si je ob svojih poceni priletih iz Dubaja v Koper poleg dolgočasnih nadzorniških sej zaželel tudi kaj pravih in moških nogometnih brc ter izrazitejše socialne odgovornosti sicer po njegovem premalo ambicioznega slovenskega pristanišča.
Škarpena bo v referendumski kampanji podprla zakon, čeprav invaliden in težkih pomislekov vreden. Toda še manj možnih rešitev Brodetovi tajni agenti vidijo pri tovarišiji, ki vsak teden za milijardo poviša obljubljeni prihranek. Naslov filma je: »Milijarde so vaše, samo če lahko mi vodimo projekt.«
Leta 2012 so vpili, da je drugi tir drugi Teš, potem, da se tir ne izplača niti, če Koper pretovori 30-krat več blaga. Sledila je znana Gašperšič-Nostradamusova napoved, da drugega tira še vsaj 40 let ne potrebujemo. Pred kratkim je Baltazar, ki je doktor, profesor in duhovnik hkrati, izračunal, da bi z njegovim izumom prihranili 2,2 milijarde evrov, ker bo projekt zagotovo zahteval tri milijarde. Škarpena pa daje Slovencem pet milijard evrov prihranka, ker ji je znanec sosedovega bratranca, ki dela v Luki kot sposojeni IPS-delavec, zaupal, da je zvedel od sodelavca, ki včasih premika tire na tovorni postaji pred Luko, da bo drugi tir v resnici stal polnih šest milijard evrov. Zdaj se pa odločite, če morete. Glasujte za Škarpeno. Trenutno obljublja največ. In to milijard.
