Brodet s škarpeno: Meja na želatini

Sploh ne vem, zakaj ljudje še hodijo na sodišča.

sob, 02.09.2017, 14:00

Na film Avatar in na drevo življenja z nenavadnimi jasnovidnimi semeni, ki obdajajo dobra bitja, se je Škarpena spomnila včeraj, ko je zaplavala v še zmeraj slovenski Strunjanski zaliv. V treh zamahih z repom se je znašla sredi četrte ali pete morske dimenzije. Ni bilo morje in ni bil zrak, ni bilo trdo in ni bilo pekoče. Nenadoma je lebdela v milijardi želatinoznih prosojnih balončkov, ki so takoj pod gladino naredili debelo zaveso, skozi katero ne vidiš nikamor. Ne vidiš dna, ne vidiš levo, ne desno. Altroke fekalne bakterije pred Bernardinom! Altroke (če kdo ne razume te besede, mi je žal, naj si pomaga z gugl translejtom, prosim) pomor rib v Drnici, Rižani ali v kateri drugi slovenski reki. Altroke Magna v Hočah, sporna škropiva na trtah in v sadovnjakih v Sečoveljski dolini ... Altroke drugotirni železniški prdci! Če kdo še ni zaznal vesoljne alkimije, s katero je kdo ve kateri nadnaravni mehanizem neskončno morsko širjavo spremenil v četrto agregatno stanje, naj si pogleda, dokler ga burja še ne razpiha. Ne vem, ali si predstavljate, kaj počnejo ta hip rebrače v slovenskem, italijanskem in Plenkovićevem morju. Žrejo vse bakterije, ves plankton, vse ikre, vse, kar jim pride pod roko. Adijo ribja jajca, ribji spermiji, ribje larve, adijo, ribji zarod.

Škarpeno skrbi, kaj boste prihodnja leta dali jesti 150 piranskim osirotelim delfinom brez tone ribje pojedine dnevno. Jim boste nosili polento, zelje, otrobe, seno iz parlamenta ...? Jih boste futrali s piranskega pomola s sušenim kruhom, z doma narejenimi figovimi potičkami, ričetom s klobasami? Ne vem, ali ste razumeli, kaj se dogaja tam, kamor se iz poslanskih in svetniških klopi ne vidi, kamor ne seže niti državnoholdinški zasebni interes. Zato ne vem, ali veste, o čem se pogovarjamo.

Rebrače so tako zaželatinirale naše morje, da še tako protiavatarsko razpoloženega antipravljičarja dregnejo v spodnje hlače: »Čuj, ti, ka zdaj? Ke pa je morje?« Evo argumenta za Plenkovića: »Arbitraža je obravnavala mejo na morju, mi smo postavili mejo na želatini! Morja ni več, želatina je naša!«

Povejte vi Škarpeni, kdo jim lahko kaj more, če privlečejo na dan argument z želatino. Sicer bi se morda kdo še lahko vprašal, o kateri vladavini prava se pogovarjamo. A čigavo je pravo? Če Plenković pride na Savudrijo in reče ribičem, naj lovijo v svoji želatini, je to povsem zakonito (pravo sem jaz) in narodno zavedno dejanje. Ni treba čakati nobene implementacije. Naj se Mirko raje ne napenja in ne grozi prijateljem s pravim morjem, ker se od napenjanja ponavadi ne zgodi nič. Škarpena zdaj vsaj ve, kako bo ravnala, ko bo dobila kazen koprskih Popolinov za napačno parkiranje. Škarpena ne bo priznala tega sodišča, ker ga tudi koprski župan ne. Sodišča ni priznal Tito, ga ne prizna piranska črnogradbena sodnica, niti Igor, ne prizna ga Bruselj, ne prizna slovenski zet čez Lužo in niti Plenković ga ne. Ne vem, zakaj bi ga morala Škarpena. Sploh ne vem, zakaj ljudje še hodijo na sodišče. Ga ne priznaš in je.

Prijavi sovražni govor