Tiskane izdaje
Človek se prav dobro počuti, ko sliši, da je bilo za naše banke pet milijard evrov dokapitalizacije premalo in da nas čaka še en tak, podoben paket. Matematika je preprosta, če hočemo, da bo kdo hotel te naše Neznane Leteče Butnbanke, jim moramo najprej mi nasuti še pet milijard, da potem to oni izvolijo kupiti za desetkrat nižjo ceno. Neko veselje je vseeno v opazovanju kroženja denarja in tega, kako nekdanji velesposobni gospodje gnijejo po zaporih in sodiščih ter prepričujejo krdelce lačnih vampirjev o morali in etiki. Eni potem zbolijo, muči jih čir, pa srčne zaklopke, alzheimerji, oldtimerji, nespečnost, anksioznost, slab občutek, depresije, paranoje, shizofrenije ... Ne, ni lahko basati milijonov na kup. Čez 15 let pa na vsem tem kupu zlatega gnoja itak čepijo novi petelini.
Saj jih poznamo: v sosednji ulici sta dva, pa bratranec od moje svakinje, pa polstric od znanca moje sestrične v drugem kolenu ... Hočeš službo? Poiščeš naše! Rabiš malo rabljen avto? Mora biti tam kak naš! Iščeš najboljšega kirurga? Spet naši. Kupuješ stanovanje in rabiš res dober kredit na banki? Moraš imeti gradbeno dovoljenje, poslovni prostor, parcelo na morju, sveže ribe, doma pitano svinjo ...? Naši, sami naši. Rabiš državljanstvo malo rabljene države? Pa ... opet naši! Od Save do Drave – naši, sami naši, po vseh bankah sami naši. (Hvala, Vlado Kres Lin, za idejo, ti si itak naš!) Problem rata, če nisi naš. Kot drugi tir, denimo.
Kako je mogoče, da ta izgubljeni tir že 20 let nikamor ne steče, sprašujejo Brodetove vohljune z vseh koncev. Če bi plačevali milijone, da ga ne bi bilo, bi ga težko tako skrivali. Evo, stvar je takale: nekoč je v neki zelo znani obmorski vasici živel tajkunčič, ki je žigosal gradbena dovoljenja. Pečat je dobil samo tisti, ki je naročil idejne in druge projekte pri natančno določenih projektantih. Ti projektanti so namreč znali primerno podmazati ta pečatnik gradbenih dovoljenj. Če nisi naročil, je pečatnik poniknil.
Isti princip »naših« deluje tako pri NLB-ju kot pri drugem tiru. Imamo projektantsko podjetje, ki je na smrt povezano z italijanskim projektantskim podjetjem. Njuna poglavitna naloga je izumljanje Tople vode, iskanje Suhe cunje na dnu morja in statični izračun nosilnosti Štiriperesnih deteljic na travniku med Sežano in Opčinami. Ne boste verjeli: za vse te projekte obstaja financer, ki plača milijone. Koga briga suha cunja na dnu morja in deteljica na Krasu, važno je, da milijoni curijo. Katere obstranske malenkosti mora projektant še zrihtati bogatemu stricu iz Amerike, natančno ne vemo. Ampak drugi tir ostaja vedno enako daleč. Tako kot v Zenonovem paradoksu najboljši grški vojščak Ahil nikoli ne ujame želve.
Maona je dobila Cafe Teater. Škarpena je prijetno presenečena: od kdaj so na občini naši? Celjski knez Aleksander Jančar, neprekosljivi direktor Eurotasa, je samo zamahnil z roko, da je ta Cafe tako in tako prekisel. Zato se od danes naprej raje tolaži z Barbaro v Fiesi, ki so mu jo priskrbeli naši, iz Velenja.
Brodet s škarpeno: Od Save do Drave – sami naši
Brodet s škarpeno
Objavljeno
13. februar 2016 13.57
