Brodet s škarpeno: Prijatelji s Sotle

Prijatelj se izkaže v sili. To je menda star marsovski pregovor, ki velja še na drugih planetih in ga bodo morda razumeli tudi papagaji z levega in desnega brega Sotle. Slovenski špijonski stroj je končno povlekel eno spodobno prijateljsko potezo in prijateljem Hrvatom v pomanjkanju sočnih predvolilnih kosti vrnil poletno arbitražno špijonsko uslugo ter jim poslal Jutjub (Primorci temu rečemo Ti tubo!) posnetek o veliki hrvaški bratski ljubezni do Slovencev in beguncev. Bolj nazorno kot po sistemu Ti tubo ne more biti. Škarpena je vseeno opazila, da je ta bratovska ljubezen do srca ganila Mirka Cerarja, ki je bruhnil nekaj žolča po Mila Novićih in Ostoj Pusićih. Zanima pa jo, koliko časa se bo to prijateljstvo med državama še krepilo. In koliko časa bosta potrebovala državno predsedstvo in ostala vrhuška, da bosta dojela vse dimenzije tega vsestranskega prijateljstva. Evropskim komisarjem niti na pamet ne pade, da bi ga po kakšnem nesrečnem naključju hoteli prekiniti. Primernejše idile od balkanskega dosmrtnega tovarištva na svetu ni.

Medtem ko v prijateljski Piranski mlakuži arbitraža prijateljsko čaka na hrvaške volitve, pa se ministrstvo za okolje do onemoglosti zapleta z resnim prostorskim problemom. Ministrstvo, ki bi se po izhodišču moralo najbolj spoznati na okolje in gradbene posege, ne zna podati popolne vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja za most, ki bi ga lahko izdalo samo sebi. V letu dni je zahtevalo zaprtje in popravilo mostu, ki ga v katastru sploh ni. Podalo je zahtevo za gradbeno dovoljenje po tem, ko je bil most že drugič zgrajen, in hkrati ugotovilo, da gradbenega dovoljenja za takšen poseg sploh ne potrebuje. Morda je zato podalo tako nepopolno vlogo, kot je ni še noben črnograditelj. Poleg tega je zavod za kulturno dediščino prepovedal postavitev lučk na istem mostičku, ker bi lahko ponoči motile ptičji sen. Niti enkrat pa nikogar niti po naključju niso zmotili žarometi letališke steze, na kateri bi lahko ponoči pristali orli ali jastrebi, še manj jih je zmotila Las Vegas razsvetljava bližnjega casinoja Mulino ali pa vse pogostejši ognjemeti v parku ob praznovanjih prijateljstva na meji. Jih tudi ne moti trenutno črno odlaganje gradbenega materiala taistega Casinoja v krajinskem parku. Ampak če smo pravi prijatelji, bomo pri določenih lučeh in smeteh mižali, pri našem Jernejevem mostičku pa kazali vse razpoložljive birokratske mišice. Temu se pravi dosledna obmejna birokratska ljubezen.

Ne moremo niti mimo junaka Bojana Salomona (včasih Šalamona), ki mu je uspelo iz Banke Koper scuzati več kot 1,2 milijona evrov kredita, prebunkati miličnike, inšpektorje, Pirančane, prepričati župane, direktorje in vse poslovne partnerje, z dumdum glasbo pozno v noč držati budne Pirančane, potem pa v trenutku stiske priklicati deus ex machino: osebni stečaj. Po domače to pomeni: »odmor, smo na malici«, ali pa »nas ni več, smo na dopustu, na Sejšelih in Havajih«. Tudi Škarpena bi poravnala račune več ksno, magari v stečaj.