Brodet s škarpeno - Prodajmo cerkve

Si predstavljate, da bi bil novi papež Peter Turkson, kardinal iz Gane. Potem bi se piranskemu Petru najverjetneje prikazala Marija. Dva ganska Petra na tako pomembnih položajih! To zagotovo ne bi bilo naključje, ampak božje znamenje, ki bi piranskemu Petru poleg Marije dalo bianco županski mandat: od tod do večnosti.
Kolikor Škarpena ve, Peter (piranski, kajpada) že dela na tem. Lucijskemu župniku je že znižal komunalni prispevke za novo cerkev za polnih 210.000 evrov. Ampak lucijski Janez ni ravno zadovoljen. On bi cerkev povsem oprostil prispevka, češ da je vendarle kulturni spomenik. V Italiji resno razmišljajo, kako bi cerkev obdavčili, v Sloveniji in Piranu gremo kontra. Oče Janez je rekel, da lucijska cerkev ni od škofa niti od župnika, ampak od vernikov in da župniki s cerkvami samo upravljajo. Tako že vidim 4000 piranskih vernikov, ki imajo v lasti deset piranskih cerkva. V naši ulici nas je 400 (pozimi nas je 200). Cerkev sv. Roka je torej naša. Na skupščini delničarjev izglasujemo, da je šla fundacija "zu grund". Izpeljemo stečajni postopek, prodamo sv. Roka za 2 milijončka kuvajtskemu šejku. To pomeni deset čukov po glavi revne stalnobivalne piranske duše. Kupčija je mamljiva. Računica kaže, da bi lahko s prodajo 2887 slovenskih cerkva iztržili še višji znesek kot z načrtovano prodajo podjetij.
Posledice ne bi bile ravno udobne. Najprej zato, ker bi nas mujezin že pred svitom klical k Alahu. Tistih 10 tisočakov pa bi zapravili za nov aj foun, za svetlečo elektronsko tablico, pa za 10 let star audi in za smučanje v Forniju. In kako bi mi bilo potem pri duši, z vsem tem bogastvom v žepu in s prodano črno dušo, stisnjeno skrivajoč nekje med srcem in želodcem. Kako temna bi bila noč v črne zemlje krili? Vsaka podobnost s prodajo Splošne plovbe in Luke je zgolj namerna.
Ampak črna Petra takih kupčij zagotovo ne bi blagoslovila. Vatikan si je zato že podrobno ogledal piarovski meteorski vzpon piranske super zvezde in ni dvoma, da bi se zmagovita kombinacija obrestovala vsem Petrom. V Vatikanu nimajo zastonj bazilike sv. Petra. Piran pa ne sv. Petra na glavnem trgu. Pobratenje Pirana in Vatikana je logično nadaljevanje. Tudi datum piranskega referenduma ni bil izbran naključno istega dne, ko bo (pri moji veri) razglašen novi papež. Zelo velika verjetnost je tudi, da nas istega dne doleti še nova slovenska vlada in prva prva dama slovenske oblasti.
Je pa ob vsej tej predvolilni vročici vsaj ena nelagodna okoliščina. Vatikanski koledarniki so nas letos pošteno okoli prinesli. Škarpena je izračunala, da se mora postiti 47 dni. Kriza je res huda, če nam je še papež naložil natanko en teden več posta, kot je to zahteval njegov že tako strogi šef. Še en dokaz, da so majhni šefiči velikokrat neprimerno hujši biriči od samega očeta nebeškega. Ali z drugimi besedami: ta papež je bolj jezusovski kot Jezus. Tako nam ne preostne drugega, kot da se vsak šesti dan prekršimo. Duši in postu menda to vseeno dobro de. Vsaj veš, zakaj si prej šest dni stradal.