Brodet s škarpeno - Rižota s pizdonkolo

Prismodil morda res ne, zakuhal pa jih je že nekaj Miško Miško Gašparič.

Objavljeno
13. april 2013 17.58
Usake šćiat - vsakega po malem
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
V minulih dneh je največ prahu dvignil Miško Miško Gašparič. Potem, ko so ga izzivali, da si ne upa razkriti svojega premoženja, je nekaj dni zatem skoraj do konca slekel hlače. No, gate (modre z zelenimi črtami in rumenimi zvezdicami) je ohranil, tako da celotnega premoženja še nismo videli, zaznali pa smo ga. Tehta okoli 10 milijonov slovenskih evrov. Če pride Trojka, bo vrednost nepremičnega premoženja padla na pičlega pol milijončka.
Na javni predstavitvi v lucijski knjižnici, kjer so gostili Dušana Puha, ki odlično prenaša devet križev in še zmeraj suvereno deli nauke piranskim županom in ministrom, je eden od poslušalcev navrgel, da ima Miško Miško z objavo premoženja samo še več težav. Puh pa je rekel, da Gašpariča občuduje, če je bil tako sposoben in podjeten. Doslej se namreč še ni našel inšpektor z dokazom, da je podjetnež kar koli zapekel ali celo prismodil. Prismodil morda res ne, zakuhal pa jih je že nekaj. Za vse življenje si ga bo zapomnil mali Klavdij, ki mora na Goli otok zaradi njegovih obtožb, in tudi današnjemu ministru za zdravje ni najbolj dišalo, ko mu je Miško Miško (še županu) zlil kozarec belega naravnost v obraz.
Puh je povedal tudi, kako si je pred dolgimi leti portoroški slikar Viktor Birsa kupil nov avto. Ko so ga ponoči ob dveh zjutraj nehali krokati v eni od portoroških birtij, mu nov topolino (miškič, bi rekli danes) ni vžgal. A so se takoj našli prijatelji, da mu ga porinejo. Najprej so ga rinili do hotela Central (če kdo še ve, kje je bil). Avto ni vžgal. Pa so ga potisnili še do skladišč soli. Tudi nič. Pa še nekaj sto metrov do Fizin, ko je mimo prišel tovariš miličnik in prijazno vprašal, če je v avtu še kaj bencina. Ni ga bilo. Ampak Birsinega topolina tudi ni bilo treba več kaj porivati, ker je bil že povsem blizu doma.
Hude iskre se spet krešejo na koprskem sodišču. Zaradi Popoviča, koga pa! Sodnik Đuliano je dal večkrat vedeti, da najslavnejšega koprskega obtoženca ni, ker zavlačuje sojenje. Objektivna javnost, ki vedno in vnaprej vse ve, je iz previdnosti najprej objektivno popljuvala zdravnika. Sodnik je zagrozil, da bo dal namišljenega bolnika na silo privesti na sojenje in če to ne bo zaleglo, bo odredil tudi pripor. Naj se vidi, kdo je tu nepristranski sodnik! Popoviča pa od nikoder. Izvedenci bodo šele naslednje dneve povedali, ali so težave, zaradi katerih so sprejeli Popoviča v bolnico in posegli v srce, dovolj velik razlog, da mu je lahko popljuvan zdravnik napisal opravičilo. Tipičen primer vsesplošnega obvladovanja medicinske znanosti. In primer obsodbe pred dokazi. Ko bodo papirji na mizi, bodo rekli kot družina Vižintin: Smo se samo hecali.
In tako smo prišli do rižote. V gostilnah nad Izolo so včeraj začeli delati čudeže z jajci in s travcami, ki te dni divjajo na vsakem domačem travniku. Izolani so resno vzeli turistični izziv. Samo pravi Istrani pa vedo, zakaj se regratu reče pizdonkola. Odgovor je skrit v karakterju (regrata, da ne bo pomote!).