Tiskane izdaje
Pred dvema dnevoma je v tem istem časopisu spoštovani odvetnik Peter Čeferin povedal zgodbo o ptički Sinički, ki bi morala žvrgoleti tako, kot bi policisti plačali. Pa se, kot kaže, ni izšlo. Škarpeno zdaj nadvse zanima nadaljevanje zgodbe. Ta je razkrila, da je policijski vrh pred 12 leti zaposlil enega od svojih starih znancev kot svojega tajnega sodelavca, pod pogojem, da pomaga v keho spraviti izmišljene pretepače, ki so do zadnjega diha sesule enega od slovenskih novinarjev.
Težava je bila v tem, da je šlo za plačano lažno pričanje, ki jo je razkril sam ovaduh. Zgodba tedaj ni šla mimo medijev. Toda akterjev zakulisnih manipulacij in krojačev kriminalne resnice se tedaj ni lotil nihče iz vrst roke pravice, pa je bila afera še veliko hujša kot zadnja aferica peščice policistov, ki je preizkušala treznost enega od ministrov. Nekdo od policije je varoval hrbet pravemu pretepaču novinarja, in to tako, da je s podkupnino skušal doseči lažno obremenitev drugih.
Če je to res, potem bi nekoga morali spraviti za rešetke: bodisi tistega, ki si je zgodbo izmislil (in nič ne kaže, da bi si jo), torej bi morali ukrepati proti tistemu, ki je tukaj večkratno zlorabil policijski položaj. Škarpeni nekaj pravi, da nadaljevanja zgodbe ne bo.
Kot ne bo gradnje drugega tira, čeprav so včeraj dobili pet nadvse različnih kandidatov za revizijo projekta in je minister Peršič med vrsticami spretno napovedal zakon, ki namerava zaradi enega tira del že tako brižne obale prodati trgovcem z novci. Eh, dragi moj Peršič, tukaj smo vsi »perši« (*izgubljeni).
Koprski svetniki težko čakajo pomlad. Zato so brez pomislekov (kar je za take mislece sicer težko) nemudoma dvignili obe roki za vizionarske predloge najbolj uspešnega koprskega županovega svetovalca in prvega moža ukinjene Komunale. Ni jim bilo treba dvakrat razlagati, da je preimenovanje Komunale v Marjetico koprski promocijski dosežek leta. Majhna težava je, ker Marjetica še pred svojim rojstvom nesramno klesti koprsko drevje in mesto kranclja s smetnjaki. Agent iz Brodetove specialne vohljaške agencije pojasnjuje: gre za pričakovano razvojno fazo; Komunala je namreč že toliko v rožicah, da drevja v Kopru ne rabijo več.
Podobne kuhajo v Piranu, kjer med domačini prav neprijetno pomladno brbota in rezgeta. Medtem ko spomeniška služba kaže mišice le v posameznih kočljivih primerih, pa drugi prosto ribarijo v kalnem: nekdo zgradi nova vrata na glavnem trgu, drugi izreže okno v razstavni steni bližnje galerije, tretji sezida novo teraso na strehi ali počitniško podstrešje ... Župan Peter se verjetno sklicuje na spomeniško varstvo, ko že šesto leto noče popraviti luknjaste ceste na Arzah. Prava vojna pa se je vnela med lastniki kosmatih štirinožcev in tistimi, ki trdijo, da je pasjih klobas že zdavnaj preveč. Napisali so peticijo, a ne pomaga. Ljubezen do kosmatih klobas je veliko pomembnejša kot ljubezen do ljudi. Piranski Peter pa komaj čaka turiste, da ga bodo hvalili, domačini so nehvaležni do amena.
