Brodet s škarpeno: Standard in reveži

Škarpena se je dolgo spraševala, zakaj se ugledna ameriška finančna agencija imenuje Standard and Poor's. Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, kako ta družba s približno 10.000 finančniki vpliva na naše življenje in mimogrede nastrga nekaj manj kot tri milijarde dolarjev letnega prihodka. Največje skrivnosti najpogosteje tičijo v imenu. Ime božanske agencije nas opozarja na dvoje: če imamo srečo, imamo standard, če nimamo standarda, smo poor* (reveži).

Škarpena ne vidi razlike med revščino leta 2013 in bogatijo leta 2016. Leta 2013 smo bili do nezavesti »poor«, standard slovenske plačilne nesposobnosti je bil do ušes v blatu in smo za kazen, ker smo bili revni, morali bankam doplačati dodatnih pet milijard in drobiž milijončkov. Revež mora biti torej nadvse bogat, če mu uspe iz takega siromaštva brez težav, po eni sami besedi vlade, bogatunom stisniti še pet milijardic. Leta 2016 nam Standard in Revež pošljeta čestitko s pripisom, da prebijamo plafon evropskega gospodarstva. Bruto družbeni proizvod je višji od pričakovanega, izvoz presega uvoz, zadolžitev hlapi, banke ne vedo, kam z denarjem ... Toda, gorje, če bi morali omenjenih pet milijardic investirati v kak dolgoročno donosen posel! Saj se že samo zaradi drobižka 50 milijončkov lahko zgodi slovenski konec sveta. Tako se zravsajo, ko cingljajo novci v državnem koritu!

Škarpena ne razume gnusa, s katerim samomorilci tega cesarstva zavračajo vrnitev januarskega prazničnega dne, ki smo ga brez večjih posledic praznovali od rojstva. Za popolno zmedo pa so poskrbeli v Stranki modernega cesarja, za katero je praznični drugi januar ništrc v primerjavi z vinjetami v Markovcu. Še sami se čudijo uredbi, ki so jo sprejeli. Markovec bo ostal vinjetna cesta, ampak v določenih shizofrenih primerih tudi ne bo vinjetni. Če bo Dars privolil in če potem ne bo treba sprejeti še 1521 podobnih odpustkov v celem cesarstvu. Laže bi bilo, če bi se Cesar izgovoril na Miklavža in bi vsem žalujočim ostalim (brez daril) lepo pojasnil, da so si sami krivi, ker niso pisali Miklavžu. Naj poskusijo pri Božičku in Dedku Mrazu. Na koncu bo tako in tako vse odvisno od strica Darsa. Primorci taki godlji rečejo – paštroč.

Škarpena opominja ministra Petra na izredno droben, skoraj neviden tisk v reviziji projekta drugi tir, kjer piše, da se lahko poslovi in naj ne pozabi na zastavljeno večerjo. Upoštevajoč najhitrejšo naglico, ki smo je vajeni z dvora, bo razpisna dokumentacija za drugi tir nared tam nekje leta 2018, potem je treba izpeljati še razpis. Kot bi mignil, pišemo leto 2019. »Rešili se bomo s pripravljalnimi deli za ta pravljični tir. Narod bo zadovoljen z vsem, tudi z makadamsko cesto iz Zgornjega Pekla v Spodnja Nebesa namesto tira,« mi odbrusi Svetipetrov Alter Ego. Mimogrede, ali veste, da si je DRI v zelo varčnem projektu naračunal še 51 milijončkov za nadzor gradnje? Za ta drobiž bo gradnjo lahko nadziralo 200 inženirjev vsaj deset let. Do penzije in čez. Izobraženo bistre glavce, ni kaj!

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.