Brodet s škarpeno: Težko Cesarju

Cesarju ni prav lahko s takimi podporniki (a bolje podporniki kot zaporniki). Pregovor pravi, da ob takih prijateljih ne rabiš sovražnikov. Minister Kahlo je pred tednom dni pridivijal na obiranje županove oljke na Belvedere kot še nikoli prej, in verjetno ga županove oljke nikoli več ne bodo videle. Prišel je bolj zato, da je z izbranimi besedami udrihal čez svojega zaveznika in neposrednega šefa. Zaradi Vijolice Brusljaste. »Tako ne ghe. Moj šef bi me mohal ubogati,« je rekel minister. Slabo se piše zavezništvu, ki cveti že v medenih tednih.

Razlika med Kahlom in Škarpeno je v oceni Brusljaste Vijolice. Medtem ko je Kahlo ocenil, da iz nje ne more ratati kaj velikega, če še v pahlamentu ni bla, je Škarpena ocenila, da je ravno zaradi tega naravnost genialna kandidatka, če je že brez teh izkušenj tako lahkotno poplesavala po bruseljskem parketu. Vijolica je nevarna predvsem zato, ker tako boleče razkriva prave dimenzije drugih kandidatov, na primer bivše Lenke, ki se šeta, medtem ko Mirko pometa, Lenka pred duri, bivše ministre zakuri. Na koncu te pesmice se vedno lahko zgodi, da naš junak Kahlo zakikirika: Sem že pečenka, jest se mudi!

Kako iz starega petelina rata najboljša juha, je dokazal Bruno Korelič, ko je s knjigarno Libris predstavil prvi ponatis svoje knjige, ki bo spet zelo hitro pošla. Mož z najdaljšim direktorskim stažem v Luki je na predstavitvi dodal anekdoto, ki jo boste zaman iskali v knjigi. Opolnoči ga je klical sodelavec Viktor iz pristanišča, naj nemudoma pride v pristanišče. En kontejner se je odprl in ven je popadal tovor. Kakšen tovor?, vpraša direktor. Po kratkem premisleku Viktor: hladilniki. Bruno ob takšni uri zaradi hladilnikov seveda ni šel v Luko. Šele naslednje jutro pa je izvedel, da so iz kontejnerja popadale – rakete.

Majda Širca je Piranu podarila izjemno razstavo o tem, kako je cvetel in se razvijal slovenski Hollywood. Šele, ko seštejemo vse te igralce, režiserje, filme, ateljeje... na kup, se zavemo. Ker ni mogla popisati prav vseh, prosi ljudi za pomoč. Škarpena se spominja Petra Ustinova, ki je na piranskem pomolu septembra leta 1988 snemal film V 80 dneh okoli sveta za NBC Network. Piran so spremenili v Brindisi (kaj češ, da vejo Američani). Baron Ustinov je tedaj pri svojih 67 letih pustil posvetilo v avtobiografski knjigi piranske mestne knjižnice, ki je še zmeraj tam.

Kolega Novičar Andraž Gombač pa je razkril, da si Joan Baez najraje kupuje sandale pri koprskem čevljarju Huseinu Šakoviču. Poleti 1995 je nastopala v Kopru in tedaj pri Šakoviču navdušeno naročila prve sandale. Leta 2007 ji je koprski čevljar na koncert v Ljubljani prinesel samoiniciativno novi par in ga po koncertu izročil varnostnikom, ker ga niso pustili do nje. Prejšnji teden ji je prinesel nove sandale, tokrat je njega in darilo z veseljem sprejela in se takoj preobula. V Kopru samo upamo, da se bodo ti sandali hitreje znucali. Čez pet let, recimo, bi ji moral Husein delati še ene. Mero njenega stopala zna na pamet.