Brodet s škarpeno: Vikend arbitraža

Je kdo izračunal, koliko tehta 50.000 vikendov na Hrvaškem?

Objavljeno
10. september 2017 12.27
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koprčani so se minule dni razdelili v dve večji skupini: v prvi močno podpirajo Borisa Popoviča za predsednika države, v drugi pa ga prav tako močno podpirajo in dodatno molijo, da se mu prikaže Marija. Župan je torej končno zedinil razdvojene omahljivce. V prvi skupini menijo, da bi jim glede na izkušnje iz bajnih občinskih služb na mestu predsednika države zagotovil več tisoč še bajnejših prijateljskih delovnih mest. V drugi skupini pa so zastrigli z ušesi, ker se jim je končno ponudila priložnost: »Če ga zdaj ne spravimo s Kozjega otoka, ga nikoli več ne.«

Škarpena je v koprski ribarnici prestregla navdušeni prodajalki, ki sta kratek čas še cincali, ali se ne bi morda tudi onidve vmešali v predsedniško tekmo, a sta se v skrbi za dobro preskrbljenost prebivalstva z omega tri maščobami in v bojazni, da ne premešata županovih štren, odločili vzdržati, rekoč: »Služba ni nič slabša od predsedniške: tudi tukaj ribe smrdijo pri glavi, ljudem je mogoče prodati stare sardele za svežega morskega psa (po slovensko: muda za bubrege). Smo celo na boljšem, ker šiht preneha že ob enih.«

Popovič je pravočasno svaril slovenske modrece pred arbitražnim kažinom v Piranskem zalivu: »Slovenija je imela sporazum Drnovšek-Račan, če tega ne spoštujejo, zakaj bi arbitražno odločbo? In zakaj Slovenci sploh potrebujejo svoje morje, če najvplivnejši slovenski kapitalci iz 50.000 vikendov v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji lahko lulajo v lepo njihovo? Je kdo izračunal, koliko pravzaprav tehta 50.000 vikendov?« je vikend arbitražo zabrisal v fris slovenske shizofrenije kandidat, ki mu županstvo dokazano dol visi. Popovič tudi ne razume, po čigavi protekciji je lahko njegov nogometni klub s šestega mesta prve lige preskočil naravnost v četrto ligo. Ampak samo dokler je nasprotoval zakonu o drugem tiru. Ko si je premislil, so neločljivo povezani mladinski žogobrci iz istega kluba lahko ostali v prvi ligi. Če k temu dodamo res nenavaden slovenski nogometni izum, po katerem so Ankaran preselili nič bliže kot v Dravograd, potem ima koprski Popovič še en argument več za kandidaturo. Ko bo on predsednik, bo FC Koper igral z Real Madridom. Oziroma obratno: ko bo FC Koper igral z Real Madridom, bo Popo predsednik države.

Mirko še ni opazil, da mu iz Zagreba spet pošiljajo pozdrave: Peace, ljubav, bok. Še zmeraj vztraja, da bo šel v Zagreb samo, če bo njegov kompanjon Andrej privolil v pravo vsebino pogovora. Škarpena zbira stave: Kdo stavi na možnost, da bo Plenky izdavil: »O. K., pripravljeni smo se pogovarjati o implementaciji.« Možnost za dobitek je sanjska: ena proti milijon. In kdo verjame, da bodo piranski ribiči od prihodnjega tedna lahko mirne duše metali mreže v svoje morje, ker jih bodo čuvali štirje policisti in dva gumenjaka?

Potem ko so z vseh vetrov padle pripombe na račun ubijalskih vonjav v Piranu, so komunalci smrad strokovno preučili in ugotovili nasprotno: imajo zgledno in skoraj najboljšo kanalizacijo v državi. Kdor ne verjame, se lahko prepriča z lastnim nosom. Ampak na lastno odgovornost.