Celjski tlačani in knezi: Cesta mimo mesta

Vesoljne slovenske občine, no, nekaj je tudi izjem, z vsesplošnim odobravanjem občinskih svetnikov podpirajo in sprejemajo sklepe o razglasitvi občinskih teritorijev za območja brez trgovinskih sporazumov. Nazadnje so takšen sklep ta teden v Žalcu sicer zavrnili, v Celju pa velja že od predprejšnje seje knežjih svetnikov.

Ampak s temi odločitvami naših občinskih velmož je kakor s tisto butalsko, ko so se bali turških vpadov in so pred Butale zapičili tablo z napisom, da je Turkom vstop strogo prepovedan. Če bo, in kot kaže, pomislek nobene članice EU za zdaj ni nepremostljiv, vrh EU potrdil gospodarski in trgovinski sporazum Ceta s Kanado, po ameriških volitvah pa še trgovinsko-investicijski sporazum TTIP z ZDA, potem pa ju bodo ratificirali še v slovenskem parlamentu, si seveda občine svoje table z napisi lahko nekam zataknejo.

Ne dvomimo o iskrenosti mladih knezov, ki po občinskih svetih predlagajo takšne sklepe, a namerno ali ne jim to začasno prinaša le simpatije tlačanov, morda tudi kakšen levičarski volilni glas na naslednjih volitvah, pred svetovnimi korporacijami pa tlačanov to ne bo obvarovalo.

Še pred manjšimi in manj močnimi zavojevalci našega trga smo pokleknili. Ne rečemo, da za nas ni prav nič dobro, da so tuje trgovske verige zgradile samopostrežne trgovine tudi po vsej Savinjski regiji, ponudile konkurenčne cene in s tem pocenile vso hrano. Ampak kmalu drugih trgovcev ne bo več in edini domači, ki še ni v izgubah, Jager namreč, je imel kar nekaj težav, ko se je končno odločil trgovino postaviti v Celju.

Tlačani ne pomnimo, da bi bil kateri drug trgovec v Celju obravnavan tako, da bi mu očitali, kako kvarno bo na deco vplivala pot do šole mimo trgovine. Jager še jaga, Ceta že vlada, tabla pred mestom pa ne pomaga.

Smo pa tudi naveličani zdaj že zgodovinsko mlačnega pristopa vlade in gorečega nastopaštva nevladnih nasprotnikov trase ceste po tretji razvojni osi navzdol po sredini Slovenije. V Parižljah bodo v soboto civilne iniciative pripravile velik shod proti trasi Velenje–Šentrupert in spet zahtevale, da vlada cesto zgradi drugje in drugim ljudem čez njive in skozi gozdove. V Laškem je celo novi direktor toplic Samo Fakin izjavil, da imajo oni vodo in hribe in da ceste nočejo. Ampak v Sevnici se jezijo zaradi čisto drugega: protestirajo, ker cesta ni načrtovana mimo Sevnice, ki bo tako ostala odrezana od prometnih tokov. In tudi na Kozjanskem so prepričani, da bi morala hitra cesta skozi njihove topliške in hribovite kraje.

Pa obrnimo polpreteklo zgodovino in se vprašajmo, kaj bi bilo, če bi vlada cesto narisala skozi Arjo vas, Podčetrtek in Sevnico. Tam bi bili proti, v Laškem in Braslovčah, kjer so kmetijske in stavbne parcele predvsem žrtev trgovanja pomembnih domačinov, pa bi cesto zahtevali zase.

Če vprašate nas, tlačane, bi podprli vsak predlog za razglasitev našega območja za območje brez sporazumov trgovcev s knezi, ki so jih sklepali zadnjih 25 let, in za območje brez cest. Seveda tudi brez prihodnosti.