Celjski tlačani in knezi: Ena sama je mama

Morda župan Narodnega doma ne doživlja kot kulturnega doma, ker ima v njem tudi sam pisarno.

Objavljeno
22. april 2016 10.27
Brane Piano
Brane Piano
Močno so se naslajali celjski mestni nameščenci pred dvema tednoma nad neukim kronistom, ki je pozval oblasti, naj zgradijo drugi tir iz Celja do Ljubljane in povedo, kdaj odpelje zadnji vlak ... Seveda je šlo za aluzijo na drugi primorski tir. Tlačani imamo drugi tir že od leta 1948, a nujno potrebujemo tretjega. To je bilo treba nujno pojasniti, saj so bralci bolj uživali ob možnosti, da se lahko zaplankanec zmoti, kakor ob trpljenju zaradi propadanja ljubega nam mesta.

Da so lahko dlje kronista sumili stupidnosti, prejšnji teden na tem mestu nismo hoteli kvariti njihovega veselja in nismo hoteli ničesar zapisati. Sploh pa je bil kronist v tujih krajih, kjer premorejo več pameti in tirov. Že zdavnaj so pozabili na vaške veselice za oživljanje starega mesta, ne proslavljajo pol tisočletja starih mestnih pravic, raje se z brezplačnimi električnimi minibusi vozijo na sokec in pivce.

Ampak potem, tudi tega bo že več kakor dva tedna, ničesar ni hotel razumeti tudi knežji župan in je kronista spomnil na neumnost, ki jo je sam razložil novinarjem. Dejal je, da je letos 125-letnica Celjskega doma, ki je »spomenik in steber Slovenstva v Celju«. Je iztiril tudi župan in sva že dva?

Da mu ne boste verjeli na besedo, kakor ste vajeni, naj pojasnimo. Celjski dom, v novogotskem slogu dokončan leta 1907, bo imel prihodnje leto 110 let. Imenoval se je Deutches Haus, torej Nemška hiša, zgradilo ga je celjsko društvo Nemcev, bil pa je odgovor na Narodni dom, ki so ga celjski Slovenci zgradili leta 1897. Torej bo Narodni dom prihodnje leto obhajal 120 let, saj 125 let v Celju ni nihče dočakal. Po prvi vojni so leta 1919 Nemško hišo sicer preimenovali v Celjski dom, ampak že ducat let kasneje so jo spet v preimenovali v Deutsches Haus, po drugi vojni pa sta bila v njem kino Union in DOM JLA. Spomenik in steber Slovenstva torej ni bil nikoli, prav nasprotno.

Morda se je župan zmotil zato, ker Narodnega doma ne doživlja kot kulturnega doma, kar naj bi po prvotnem namenu bil, saj je v njem danes sedež občinske oblasti in ima tudi sam tam pisarno.

Zaradi kronistovega vandranja po lepših mestih v prejšnjem tednu so bili tlačani prikrajšani tudi za nekatere druge opise kulturnega obnašanja celjskih knezov. Še vedno odmeva izjava županovega pooblaščenca za finance v okolju in prostoru. Tole je rekel: »Ljudska stranka je le ena in tako bo tudi ostalo.« S tem se je odzval na napoved, da v Mariboru ustanavljajo Novo ljudsko stranko Slovenije. V ihto ga je gotovo zaneslo tudi dejstvo, da je se je lani njegov šef na celjski občini pridružil mariborskemu Odboru 2015 za zaščito človekovih pravic Franca Kanglerja, potem pa še izstop Bojana Šrota iz Slovenske ljudske stranke.

Mi, ki smo mleko sesali in nismo vlekli iz proračunov, vemo, da nobena stranka ni ena sama. Ena sama je samo mama.