Celjski tlačani in knezi: Mrčes

Narejeni smo za muhe in črve. Kar dobrega ali slabega naredimo na tem svetu, ostane morda kje v spomin ali opomin zanamcem, potem se spremenimo v humus, spomin pa počasi zbledi. Če se kakšen delček nas ali celo naše bistvo morda nevidno vzdigne v nebo in odide še kam drugam, je že druga zgodba in danes ne bi o tem ...

Zanima nas nekaj drugega. Naše tuzemsko življenje in njegove tegobe. Kakor je zdaj zapovedano in se tega vse bolj in dosledno držimo, moramo ločevati gospodinjske smeti na komunalni odpad, embalažo in organske odpadke. Obenem moramo kandidirati za evropska sredstva.

Poletje je toplo in v rjavih zabojnikih pred našimi domovanji se razmnožujejo mesarske, zlato zelene in običajne manj ugledne muhe. Iz zabojnikov lezejo bele ličinke in črvički. Muhe zapuščajo rodno kanto in letajo v naše domove. Sedajo na ostanke hrane, ki je obležala na nepomitem krožniku. Letajo nam okoli glav. Žgečkajo nas pod nosom, ko zadremamo pred televizorjem. Poletijo v pregled ustne votline, ko nam brada pade na prsi.

Evropa zahteva ločeno zbiranje smeti. Zaradi te muhe se razmnožuje mrčes.

To seveda ni edini ukaz iz Bruslja, ki nam greni življenje in povečuje stroške. Le pomislimo, koliko denarja iz raznih namenskih skladov dobimo za naše razvojne, podeželske in komunalne projekte. Pravijo, da premalo, a še vedno veliko. Ampak roko na srce, prav toliko denarja bi nam ostalo, če bi odpustili zaposlene na vsemogočih javnih in razvojnih agencijah, ves aparat, ki objavlja razpise in zadnje pozive za denar iz evropskega proračuna, ocenjuje prijavljene projekte, zahteva dopolnitve dokumentacije, razdeljuje odobrena sredstva, nadzoruje njihovo porabo in zahteva končna poročila ... Da ne omenjamo brezštevilnih javnih razpisov za oddajo del za izvedbo projektov, institucij, ki se ukvarjajo z revizijami izbire in z revizijami porabe denarja, vseh ponovljenih razpisov in kaj vem, česa še vse.

Tudi to pomlad in poletje motoriste na cestah pobijajo kakor nadležne muhe, tujci pa na avtocestah avtomobile ustavljajo kakor na kakšni vaški poti. Marsikje je prometa preveč, prometne signalizacije pa premalo. Zakaj? Ker politiki birokratskemu aparatu ne dovolijo do konca niti novih cest in železnic narisati, da bi potem zanje iz Bruslja dobili nekaj denarja. In če ga ne, zakaj jih vendar potrebujemo? Poslovimo se od njih, prihranimo na njihov račun, povečajmo plače policajem in sodnikom, da ne bodo tako zoprni ali celo pristranski, vložimo denar v socialne transferje in polepšajmo življenje tistim, ki si ga sami ne zmorejo. Ukinimo tudi rjave kante za organske odpadke, da nas poleg stroškov za državni aparat ne bo žrl tudi mrčes.

Tega filma seveda ne bomo videli. Saj smo, ne pozabimo, vendarle narejeni za muhe in črve.