Celjski tlačani in knezi: Na tržnici

O redarskem nadzoru branjevk in zakaj v Vinski gori potrebujejo vodovod, če imajo vino.

Objavljeno
29. maj 2015 09.58
Tržnica
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
»Branjevke niso nosilke kriminala in tako opremljeni mestni redarji ne spadajo na tržnico,« je na velenjskem mestnem svetu opozorila svetnica SDS Suzana Kavaš. Preslišali smo, katera redarska oprema jo moti, zato ugibamo. Je moteča njihova radijska zveza, lisice, piščalka, plinski razpršilnik ali le temno rdeča srajca?

Nas tlačane pri mestnih oziroma medobčinskih redarjih, ki iz Celja in Velenja po skoraj vsej regiji skrbijo predvsem za nenevarne parkirane avtomobile, motijo predvsem njihovi fotoaparati, svinčniki in lističi za parkirne kazni. Nikakor ne lisice ali solzivec. S tem naj kar pohajkujejo po živilskih tržnicah in si ogledujejo cene jagod in prvih češenj, še kavico naj spijejo in kakšnega pokadijo. Je že bolje, kot da nam pišejo globe. Za vsakega redarja se neškodljiva lokacija najde, za vsak greh se služba najde.

Poglejmo le, kako so v Velenju kaznovali že dva bivša direktorja termoelektrarne po tistem, ko sta morala od tam oditi. Uroš Rotnik je že kar nekaj let direktor javnega podjetja Komunala Velenje in si je lahko malo spočil samo kratek čas, ko je bil priprt. Zdaj je spet prvi šaleški komunalec in mora ven in ven na mestnem svetu razlagati, koliko kilometrov vodovoda morajo še zgraditi. Mimogrede se štajerski tlačani sprašujemo, le zakaj ga v Vinski gori potrebujejo, če imajo vino? No, pa tudi o tem, da se iz termoelektrarne v bloke in hiše Šaleške doline napeljano daljinsko ogrevanje ne sme podražiti, govori Rotnik. Izračunal je, da se potem, ko bo premogovnik za 20 odstotkov podražil premog, lahko podraži elektrika iz termoelektrarne, nikakor pa ne ogrevanje. Verjetno se mu je računica izšla po logiki iz časov, ko je bil še v elektrarni, da se lahko draži šesti blok, on in Zaleščani pa morajo imeti od tega korist ...

Ali Peter Dermol. Tudi on je moral lani po ukazu iz Ljubljane oditi iz termoelektrarne. Pa se je tudi zanj šiba našla in ga je velenjski župan Bojan Kontič zdaj postavil za poklicnega podžupana. Zdaj bo šele videl, kaj se pravi biti v službi ljudstva, ne pa ljudske elektrike! Ni sicer jasno, kaj bo počel, saj je Kontič zaradi Dermola odstavil podžupana Franca Žerdina, a mu je pustil skrb za razvoj turizma ob šaleških jezerih in tudi za bolonjsko visoko šolstvo. Tako bo upokojeni direktor rudnika še vedno odgovoren za posledice rudarjenja v dolini – za ugreznine in šolanje otrok, ki služb v rudniku več ne bodo dobili.

Z redarji je križ tudi v Celju. V delovnem času oni pokukajo na tržnico, ali je med branjevkami kakšna nosilka solate s kadmijem in svincem, in nobene ne odkrijejo, potem pa gredo domov. Ko izginejo, celjsko cono za pešce zasedejo parkirani avtomobili, nori motoristi in najstnice na skuterčkih.

Red mora biti. Na tržnici, s službami za energetike in vsaj v delovnem času.