Celjski tlačani in knezi: Načrt in denar

Tlačani se neizmerno veselimo novega leta ali, kakor zna ob vsaki priložnosti povedati knežji župan, da je on še najbolj vesel, kadar pride med nas. On že ... Pa pustimo to. Razloga za naše veselje sta vsaj dva.

Prvi je, da bo letos prostih dni ob praznikih še manj kakor lani. Na gospodov dan bomo imeli celo praznik dela, božič in novo leto in nam ne bo treba že v petek posedati po hiši in se dolgočasiti.

Druge radosti nam, ki smo počasne pameti, ureja pregovorno modra knežja oblast. Lani v tem času nas je hotela razveseliti z večnim življenjem s tem, ko je na mestnem pokopališču zmanjkalo prostora. Letos nas razveseljuje z drugačnim podaljševanjem časa.

Medtem ko so po Savinjski regiji občine ne glede na pogajanja z vlado o višini tlačanske povprečnine že lani naivno sprejemale proračune za leto 2016 in celo za 2017, je knežji župan sklenil odrediti začasno financiranje po dvanajstinah lanskega proračuna in tako smo januarja 2016 javnofinančno še vedno v januarju 2015. Torej se nismo postarali za leto dni. Proračun je lanski, naše plače pa iz prejšnjega desetletja. Mestni promet je iz prejšnjega stoletja, zamere pa še iz časov celjskih grofov.

Veseli smo tudi odločitve knežjega podžupana, ki vodi komisijo za mestne nagrade, da razpis za predloge za nove častne meščane in za dobitnike knežjih grbov in steklovine podaljša za tri tedne. Razpis za predloge bi se sicer iztekel danes, zdaj pa imamo skoraj do konca januarja tlačani še čas, da razmislimo, zakaj tisti tlačani, ki smo jih pravočasno predlagali, niso primerni za nagrade. Predlagamo lahko torej še koga drugega, po možnosti takšnega, ki bo bolj sprejemljiv za knežjo oblast, ker ni kakšna okoljevarstvena nadloga, kritizer monopola na kuhano vino ali celo zagovornik transparentnega finančnega poslovanja občinskih podjetij.

Zato bomo kar pritrdili knežjemu županu, ki je že sredi decembra na svojem novoletnem sprejemu rekel tole: »Ne morem se znebiti občutka, da se s področjem lokalne samouprave ukvarjajo ljudje, ki ne poznajo njenega delovanja.« Bolj bi se ne mogli z njim strinjati. Tudi mi se ga ne moremo znebiti. Razen če je imel v mislih samo ljudi iz Ljubljane.

Prav tako verjamemo tudi demantiju, ki so ga po poročanju STA sredi decembra, da Mestna občina Celje razmišlja o gradnji novega objekta na mestu, kjer je stal Rakuschev mlin, razposlali iz kabineta knežjega župana. Zapisali so tole: »To ne drži. Za to območje Mestna občina Celje namreč nima še nikakršnih načrtov.«

Gotovo jih nima. Tako kakor še za marsikaj drugega ne. Recimo za tisto prodano občinsko parkirišče ob Jurčičevi ulici, za katerega zdaj novemu lastniku že več let plačujejo najemnino. Ali za tisto vezno cesto med Novo vasjo in Ostrožnim, kjer so sicer imeli načrte, a so se z lastnico hiše, ki bi jo morali podreti, raje leta in leta pogajali o odškodnini, ker niso imeli denarja za cesto.