Celjski tlačani in knezi: Povprečnežnina

V Ljubljani malo koga zanimajo naše skrbi zaradi zaostajanja financiranja zmernega napredka občin v mejah zakona.

Tlačani pa smo globoko zaskrbljeni. Ne razumemo sicer, kako računajo izvirne in neizvirne prihodke občin z deleži pri dohodnini. Tudi izračun povprečnine ter enačba za izravnavo in primerno porabo iz državnega proračuna sta nam španska vas. Vemo pa tole. Prihodki državnega proračuna bodo na veke vekov premajhni, občinske blagajne pa bodo prav tako vedno premalo polne. Zato knezom ne zamerimo, ko mlatijo prazno slamo in poskušajo s prestavljanjem ničesar v prazno napolniti blagajne.

Ta teden smo spet spremljali dogajanje po Savinjski regiji, katerega skupni imenovalec je bilo pomanjkanje denarja in dobre volje. V Braslovčah so se sestali spodnjesavinjski župani šestih občin in peščica svetnikov na skupni seji – večine svetnikov ni bilo, ker so župani rekli, da ne bodo dali sejnin – in so zahtevali višje povprečnine. Morda bi bilo bolje, če bi jih zahtevali odločno, še bolje, da najodločneje. V zraku je viselo upanje, da bo taisto ustavno sodišče, ki je Braslovčam preprečilo pozidavo kmetijskih zemljišč, kompenziralo krivico in bo novo prikrajšanje občin razglasilo za neustavno. Saj je tudi predsednik mestnih občin in velenjski knez Bojan Kontič že ustavno sodišče pobaral, ali jim sme država omejiti prilive iz naše tlake, no, iz dohodnine tlačanov.

Pri denarju so knezi soglasni. Ne morejo se zmeniti, kje bo šla tretja razvojna os, ne morejo se dogovoriti za skupne regijske projekte, še pri odvozu smeti niso enotni, pri luknjanju državne vreče pa so takoj skupaj. Enako velja tudi za evropski denar. Zdaj ko ga je v Celju zmanjkalo za mestni marketing, kar je skupno ime za pleskanje starih fasad in določanje, kdo sme med prazniki v starem mestnem jedru prodajati kuhano vino, bodo mestni marketing iz kabineta župana Bojana Šrota prestavili v občinski Zavod Celeia.

Ob sprejemanju odločitve o tem nihče izmed mestnih svetnikov ni pomislil, da si lahko dve tako odločni gospe, kakršni sta direktorica zavoda Milena Čeko Pungartnik in višja svetovalka za staro mestno jedro Tadeja Falnoga, še prehitro skočita v frizure in se bomo tlačani spet zabavali ob prerekanju, ali v zgodovinsko jedro bolj sodijo Čuki ali Modrijani.

Nak. Ko je naša svetlolasa podžupanja Darja Turk s svetniki izgubila potrpljenje zaradi vprašanj, kaj je pri spremembah odloka za instalacijo mestnega marketinga v odlok o Zavodu Celeia hitrejše, namreč ali hitri postopek ali morda skrajšan postopek, so na sejo prišle strokovne službe in vrnil se je nanjo tudi knežji župan. Potrpežljivo je razložil, kako je vse tako pravno urejeno, da se na koncu hitro sprejme tisto, kar se je pač odločil.

Če bi tlačani v Ljubljani odločali o povprečnini in primerni porabi, bi ukinili vse občine, ki imajo premalo našega denarja.