Celjski tlačani in knezi: Praznovanje norosti

V sredo je snežilo, praznovali smo dan upora proti okupatorju in naša mladina, ki smo jo navadili, da je polpretekla zgodovina Slovencev večni in pozornosti nevreden prepir, je bila prepričana, da proslavljamo upor proti prevzemnikom pitne vode in nasprotnikom domačega semenskega materiala. Kako bi ne bili nezainteresirani, ko pa so tudi tokrat lahko ujeli, da so lani v Kočevskem rogu ukradene bronaste glave komandantov slovenskih partizanov nadomestili s kamnitimi ploščami.

Potem je predsednik slovenskih borcev Tit Turnšek iz Rožne doline poslal sporočilo, da se je Osvobodilna fronta rodila iz ljubezni do naroda in domovine, predsednik republike Borut Pahor pa je v predsedniški palači obiskovalcem dejal, da so partizani skupaj z zavezniki svet ubranili pred osjo zla.

Tlačanska mladina je morda za hipec pomislila na našo slavno preteklost, a že so jim pozornost speljali dnevni dogodki o naših tragičnih usodah.

Če ostanemo v deželi knezov in tlačanov, se je ljudem veliko dogajalo. Avtomobili so plesali po zasneženih cestah, lomilo se je drevje, ponekod je zmanjkalo elektrike. A to so bile posledice spomladanske ohladitve. Mnogo bolj smo tlačani trpeli, ker se nam vse bolj meša. V Velenju je starostnik zažgal stanovanje v desetem nadstropju bloka in odpeljali so ga v norišnico. V Šentjurju so nekega moškega polomljenega našli na dnu zapuščenega bunkerja in ga odpeljali v bolnico. V Rogaški Slatini se je nekdo tako hudo sprl s sorodnikom, da mu je bilo vsega dovolj in je skočil z balkona. Medtem ko smo še vedno prisiljeni poslušati prepire o partizanih in domobrancih, zlahka pozabimo, da narodovo duševno zdravje ni bilo nikoli slabše, kakor je zdaj, ko imamo svojo domovino in smo končno svobodni. A svobodni smo le v pravici do samouničevanja. Je peza samostojnosti tako veliko breme, da krademo glave zaslužnih, če jih že rezati ne moremo več, ker so pokojni? Je odgovornost za lastno svobodo res tolikšna, da je ne prenesemo in bi najraje požgali svoj dom, si polomili noge s skokom v neznano ali se z letnimi gumami po zasneženi avtocesti zapodili v odbojno ograjo?

V nedeljo bo praznik dela. Kaj vse si še lahko takrat sami zavdamo, ni mogoče napovedati. Glede na dejstvo, da tlačani ne smemo dva dneva izostati iz službe, saj smo takoj ob njo, knezi pa nam nekaznovano po več let ne plačujejo prispevkov za socialno varnost in tudi po pol leta ne dajejo plač, potem pa nas lahko kakor vrečo krompirja prodajo posredniku za delo v Nemčiji, ki nam nikoli ne bo nič plačal, se moramo vprašati, kaj naj praznujemo in kaj naj s svojo svobodo počnemo.

Ljubezen do naroda in domovine morda še premoremo. S svobodo, ki smo jo morali izbojevati večkrat, pa ne vemo, kaj početi. Zato smemo svobodo slaviti le kot svobodo izbire, da lahko, če se tako odločimo, mirno prenašamo vse krivice in nepravičnosti, ki se nam dogajajo. Živela torej dan, ko se ne upremo in praznik brez dela.