Celjski tlačani in knezi: Stvar organizacije

Vse je stvar dobre organizacije, od služb in funkcij do naravnih katastrof in javnih stranišč.

Objavljeno
15. januar 2016 13.06
Brane Piano
Brane Piano

Je že bolje česa ne imeti, kakor da kdo tisto uniči.

Kakšen dan pred tistim, ko je bilo sredi tedna središče Velenja z novo promenado iz belega betona uvrščeno med deset za turiste arhitekturno najbolj zanimivih novejših destinacij v Evropi, je nekdo sredi noči demoliral javno stranišče na promenadi.

Tlačani smo zaleščanskim podložnikom promenado zavidali vso zimo, saj je tisti beli beton v mraku tako sijal, da je spominjal na sneg. Nam so namesto snega iz Alten Weleina* v tlačansko mesto decembra poslali Vladimiro, da je spet pripravila Pravljično Celje, zaradi prazničnega popivanja na sivih ulicah brez snega pa je dišalo predvsem po Alte Weinu** in scanju.

Zato priznamo. Malo nam je prav, kadar v Velenju propade kakšen sekret, ko pa imamo javnih stranišč v Celju tako malo. Tistega pod paviljonom pri železniški postaji so že zdavnaj zasuli z gramozom, v stranišču na avtobusni postaji prenočujejo klošarji, toaleta na knežji tržnici pa ponoči ne obratuje ... Decembra so knezi ob vhodih v mesto z girlandami iz lučk postavili napise Dobrodošli v pravljično Celje, potem je pa res bilo, kakor v pravljici: v njih nikoli nikomur ni treba v prostore za olajšanje, da bi tam, recimo, srečal volka ali princeso, v Celju pa smo hodili v haustore, in ko je teklo iz nas, smo zamudili marsikatero pravljično vilo. Seveda je potem mesto poleg vina zaudarjalo tudi po topli scalini. Medtem so imeli v Velenju snežno belo promenado in javno stranišče, dišalo je po klinčkih in zvezdastem janežu.

Tolaži nas, da pri vodi tlačansko mesto še vedno poseka zaleščansko prestolnico. Imamo večje in višje gasilske brizgalne, ponašamo se s hujšimi poplavami. Pa ko v Velenju šele razmišljajo, da bi poleti za Velenjsko jezero spet poskušali dobiti dovoljenje za kopalne vode, mi na celjski Špici plavamo že 1. januarja.

A če v Celju v zvezi s stranišči in odvajanjem vode že ne moremo računati na tajnika prve knežje stranke Braneta Nezmana, le kdo bi ga pa ubogal, imajo v Velenju več sreče s tajnikom njihove prve stranke Bojanom Škarjo, ki ga morajo upoštevati vsi, izvzemši župana. Škarja je lani s civilno zaščito pregnal žled, potem je iz občinske kadrovske komisije in iz sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin nagnal Mateja Jenka, ker je postal samostojni svetnik in kar naprej nekaj spraševal župana Bojana Kontiča.

Strašno fino se nam zdi, da ni samo v tlačanskem mestu tako, da kdor knezom ni pogodu, mora oditi, kdor ima z njimi ustrezne odnose, pa lahko tudi lumparije ali pa čisto nič ne počne. Vse je stvar dobre organizacije – od služb in funkcij do naravnih katastrof in javnih stranišč.

Zato bodo Škarja in njegovi lahko hitro tako kadrovali, da se bo na promenado vrnil sekret, Nezmanovim pa se s tem ne bo treba pečati, saj ga tlačani nimamo in nam ga tudi razbiti nihče ne more.

*Stara vas

**staro vino