Tiskane izdaje
Maja 2013, dobri dve desetletji po razpadu Jugoslavije in še ne čisto končani vzpostavitvi nacionalnih držav na njenem ozemlju, se Tito vse pogosteje pojavlja v Sloveniji. Razloge lahko iščemo v postjugoslovanski moriji, sedanjem povečevanju bede in negotovi prihodnosti. Po dveh desetletjih smo priče izraziti nostalgiji po starih časih. Toliko je že tega, da se niti žrtvam nekdanjega režima ne zdi varno zmerjati nostalgikov z jugofili in titofili. Še večni vodja slovenske politične desnice je prejšnji teden, ko je bil za predsednika spet izvoljen s severno-korejsko večino, preuredil besednjak. Zdaj več ne mantra o usodni škodljivosti ostankov komunističnega režima in stricih iz ozadja, temveč o vladi kot slugi domačih monopolov.
Pojava jugonostalgije, simboliziranega z likom maršala Tita, ne gre enačiti z željo po vrnitvi nekdanjih časov in političnega sistema. Razumeti ga moramo kot izraz potrebe po brezskrbnem življenju s pravico do šolanja, dela, stanovanja in dostopa do drugih osnovnih dobrin. Tistega, kar državljanom obljublja tudi slovenska ustava. Dejstvo je namreč, da se od vsega, kar je Tito zapustil jugoslovanskim narodom, še najbolje drži vdova Jovanka.
Maja, v mesecu ljubezni in času obletnic v preteklosti pomembnih datumov - od maršalovega rojstva in smrti, štafete in dneva mladosti - se tudi na tlačanskem koncu domovine vrstijo kulturni dogodki s tovrstno vsebino ali vsaj noto. Sinoči je svetovno znani Oktet 9 v Celju izvedel koncert »v revolucionarnem duhu aktualnih družbeno-političnih dogajanj«. Fantje pravijo, da sta glasba in umetnost univerzalni in da se izogibajo usmerjenemu ideološkemu naboju, zato so zapeli vse tri dele svojega repertoarja, torej desnega (Spet kliče nas venčani maj), sredinskega (V hribih se dela dan), a tudi levega (med drugimi Pesem XIV. divizije v bossa nova priredbi, Komandant Stane, Na juriš) za bis pa še Pesem o svobodi.
Če je bil koncert OF-ovski, so bolj jugonostaligične druge prireditve. V šentjurski Galeriji Zgornji trg so včeraj odprli razstavo Tito na podobah spominov. Eksponate zanjo so posodili šentjurski zbiratelji zgodovinskih predmetov, povezanih s Titom. Jutri bodo na velenjskem gradu s koncertom pesmi upora zbora Kombinatke odprli Dneve mladih in kulture, umetnik Stane Špegel pa bo predstavil večmedijski projekt Tito nas gleda. Špegel je eden tistih, ki se zavzema, da bi simbole socialistične preteklosti mesta tržili tudi turistično, obenem pa trdi, da Tito včasih sestopi s podstavka Avguštinčičevega spomenika na Titovem trgu, se sprehodi po mestu in »preveri, kaj se dogaja«.
Če bodo tlačani še obujali spomine na preteklost, bodo morali tudi knezi, današnji slovenski gospodje, upoštevati, da postaja Tito njihov največji kritik.
