Tiskane izdaje
Kdo bo določil, da smejo v Celju kuhano vino prodajati le mestni gostinci, ki životarijo, ker od promocije Dežele Celjske pri Arabcih ni haska, na ogled Mesta pod mestom pa ni Japoncev? Upamo, da bo k obisku pomagalo vsaj to, da naš škof Stanislav Lipovšek po starem mestnem jedru vodi procesije. Za zdaj je tako, da decembra s Pravljično deželo pridejo na Glavni trg in na Zvezdo drugi gostinci, na trg pri Metropolu luna park, k zaščitenim mestnim drevesom pa privežejo ponije, da otroci za nami jahajo od šanka do šanka.
Bolnišnico Topolšica so energetsko obnovili, zdaj pa jim je za nove postelje zmanjkalo. Kaj pa je bolnišnica brez postelj? Toplarna? Elektrarna? Pa celjski urgentni center. Že ko je moral temeljni kamen blagosloviti škof Lipovšek, nam je bilo jasno, da bodo zaradi regijskega urgentnega napredka sami problemi.
Zdaj se naše bojazni potrjujejo. Lifta za tlačane, ki na urgenci preminejo, ministrstvo sprva ni dovolilo, zdaj ga bodo v klet do patologije le zgradili. Tudi na elektriko za reševalna vozila so menda pozabili. Celjski zdravstveni dom in bolnišnica se še nista dogovorila za dežuranje zdravnikov na urgenci in za reševalne prevoze, ministrstvo pa ni uredilo, da bi zdravniki iz zdravstvenega doma vzorce krvi z urgence pošiljali v bolnišnični laboratorij.
Da ne bo nazadnje spet tako, da bo Samo Fakin našel kup izgovorov, da zavarovalnica česa ne bo plačala. Recimo dilema, ali se gre z urgence v raj ali v pekel in v čigavi pristojnosti je napotnica?
Zdaj ko stavkajo policaji, je po Sloveniji manj prometnih nesreč, mi pa smo hvaležni, da nam ne nastavljajo radarskih pasti in ne pošiljajo položnic. Po Sloveniji stavka pol javnega sektorja. Zdravniški sindikat izreka podporo policajskim sindikatom. Naj začno stavkati še dacarji, da bo naše življenje bogatejše. Ker naša bolezen očitno nikogar ne briga toliko, da bi nam dal pijačo, posteljo in takoj, ko ga potrebujemo, tudi zdravnika.
Mi, ki pol dneva prebijemo v službah realnega sektorja, seveda niti pomislimo ne, da bi stavkali zaradi plač. Tudi ne delamo čakalnih vrst. Si predstavljate, da bi prišli k urarju po novo baterijo, pa bi vas naročil čez pol leta? Če jo potrebujete za srčni spodbujevalnik, pa lahko čakate dve leti? Ali da bi tlačanski novinarji v ponedeljek ne šli na otvoritev nove celjske urgence, ker imamo časopise za torek že polne? Šeme, ker tem neumnostim ne naredimo konca, smo seveda tlačani.
