Celjski tlačani in knezi: Žalostni dan kulture

Kar knezi z rokami naredijo za kulturo, z ritjo podrejo.

Objavljeno
04. december 2014 21.49
Galerija Velenje
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Zdaj, ko je za nami ta veseli dan kulture, lahko planemo v jok. Ni vsa kultura za zjokat. Tlačanski rokerji bomo prenesli tudi svojo odsotnost na celjskem silvestrovanju z Modrijani in na velenjskem z Natalijo Verboten in Draženom Zečićem. Celje je ne nazadnje pač samo kmetija s tlakovanim dvoriščem in Velenje je naša narodno pisana bivša domovina v malem … Naj tam torej kar rajajo naši kmečki in šta-je-rski knezi.

Nam je pa v veselje, da je Velenje na tistem razpisu, za katerega je bilo treba prijave oddajati na bencinskih črpalkah, dobilo evropski denar za obnovo velenjske likovne galerije. Malo je sicer čudaško, da ob jamranju, kako za jadni sektor in za kulturo v Sloveniji ni denarja, denar imajo v Bruslju. Mogoče pa ga imajo tudi za hitro cesto po tretji razvojni osi od Avstrije do Hrvaške, le prijaviti bi morali potrebe po črpanju na kakšni pumpi? Če se bodo znali po treh, štirih iztirjenih ministrih prijaviti za tir iz Luke Koper, kaj ne bi mogli tudi koroškemu in šaleškemu gospodarstvu narediti ceste v belo Ljubljano, da ne bodo jutri izdelkov kovinarske stroke tja tovorili na kobilicah kakor Martin Krpan?

Menda ne morejo, se ne izplača, preveč stane, cesto je težko umeščati v prostor. Aja? Tlačani bi jih že znali umestiti na kakšen prostor! Zaprt.

V Celju se zaključuje svetovna konferenca mednarodnega muzejskega sveta ICOM in njegovega zbirateljskega komiteja COMCOL. Gospo predsedujočo, sicer Nizozemko, smo dan pred začetkom konference srečali v ljubljanski Cvetličarni na koncertu Mi2. Nismo ji hoteli prevesti naslova skupinine najnovejše uspešnice Čista j…. Na mednarodni ugled pa tudi tlačani nekaj damo …

Ampak tale reč s kulturo premore še druge žalostne podobe. Kakor rečeno, je Velenje za galerijo ravnokar dobilo 1,4 milijona pretežno evropskih evrov, v Celju pa so začeli rušiti v požaru poškodovani zaščiteni Rakuschev mlin. Ko bo občina plačala rušenje, odškodnino trgovcu, ki je moral zapreti trgovino zaradi nevarnosti rušenja stavbe in če bodo ministrstvu plačali še 1,7 milijona evrov izravnave, ker so slabo skrbeli za objekt kulturne dediščine in jim je pogorel, bo vse skupaj stalo precej več kot dva milijona evrov.

Kar torej pri nas knezi z rokami na enem koncu regije naredijo za kulturo, na drugem z ritjo podrejo. Kultura jih zanima, kolikor se da z njo zaslužiti, če kulturni hrami stoje na občinski zemlji, pa je najbolje, da pogorijo.

Sicer se pa malo ozrite in boste opazili: včasih so nam za kulturne in decembrske praznike godli umetniki, danes ga svirajo komercialni bendi za najširše množice. Njega dni so na proslavah nastopali kulturniki, danes zanje zlorabljajo otroke, ki deklamirajo pesmice. Prisrčno, pa klavrno.