Tiskane izdaje
Tlačani vemo, da ima strah velike oči, in nič ni lažjega od podpihovanja bojazni pred tujim in neznanim. Prostovoljci pripovedujejo o moških, ki spijo na zložljivih ležiščih, žene in otroci pa na tleh ob njih, humanitarci govore o zavračanju jabolk ...
Trenutno ni slišati veliko pripovedi o naši kulturi, tisti z alkoholizmom in pretepanjem žensk, ki je morda edina skupna značilnost tlačanov in knezov. Ampak če tlačani že poslušamo zgodbe iz nastanitvenih in prehodnih centrov za migrante, migrantom vsaj pomagamo. Drugačnih kultur ni lahko razumeti, kaj šele sprejeti, lastne slabosti pa je še teže prepoznati, kaj šele priznati.
Tako se je v stampedo nad kritiziranje slovenske vlade menda zaskrbljena, vsekakor pa z veliko zavzetostjo in navdušenjem vključila tudi stranka, ki ji rečejo Slovenska ljudska stranka - morda prav zato, da ne bi kdo napačno razumel, da ji je za ljudi, ampak ji je samo za Slovence. Pošteno.
Njen predsednik - tu si jemljemo pravico kot tlačani komentirati nacionalne notranjepolitične boje zato, ker je njen predsednik Marko Zidanšek pač naše gore knez - je že pred časom od vlade zahteval, da na slovenski schengenski južni meji postavi ograjo. Ta teden si je po pogovoru s predsednikom Evropske ljudske stranke Josephom Dualom premislil, saj je Dual rekel, da je treba schengensko mejo »odločno« zavarovati že v Grčiji.
Kljub temu da Zidanšek ni ponovil zahteve o ograji na slovenski meji, je izrazil zaskrbljenost, da bodo slovenski državljani (torej mi, tlačani - op. p.) »znova talci neodgovorne in strahopetne politike Vlade RS«.
Vsakogar, ki bi si pred neprijetnostmi zaradi migrantov najraje zatisnil oči, postavil zid na meji s Hrvaško ali v morje med Lezbosom in Turčijo naselil morske pse, tlačani sprašujemo, ali se je kdaj vprašal, kako hudo bi mu moralo biti, da bi zapustil dom in z ženo in otroki odpešačil na sever. Ali pa bi, pač po slovenskem gastarbajterskem izročilu, raje še kakšnega spil, prebutal družino, pobegnil v Švico in se ne bi javil 20 let?
Na pozive k postavljanju ograj in na zgražanja nad obnašanjem migrantov, ki nočejo v slovenskih šotorih niti spati in jih raje zažgejo, prebijejo policijski kordon in čez polja odpešačijo proti Avstriji, lahko tlačani odgovorimo le s sarkazmom.
Za deželo, v kateri ločujemo smeti in vrtnarimo, na kar se tudi Zidanšek kot direktor knežjega podjetja za ravnanje z odpadki in vrtnarstvo dobro spozna, bi bilo najbolj primerno, da na južni meji zasadi živo mejo. Naj begunci vidijo, kako je pri nas vse zeleno.
