Čudežnih zdravil ni

Srce je res nenavaden fenomen. V organu, težkem le 450 gramov, se namreč skriva neizmerna moč. Življenjska moč. Dobesedno. Organ, ki vsakomur med nami omogoča življenje, v povprečno dolgem življenjskem ciklu v žilni sistem, ki je pri odraslem človeku dolg za približno dva ekvatorja, potisne toliko ton krvi, da bi za njen prevoz potrebovali 2000 super tankerjev …

Tako srce skrbi za človeka, vsak trenutek, vsako minuto, vsako sekundo življenja. Kako pa človek skrbi zanj? Odgovorov bi bilo veliko, na milijarde, in nadvse različnih. Bolezni srca in ožilja so namreč še vedno najpogostejši povzročitelj smrti na svetu – ugasnejo več kot 17 milijonov življenj na leto. Veliko tovrstnih obolenj (tretjino) in mnogo prezgodnjih smrti (skoraj dve tretjini) pa bi bilo mogoče preprečiti. Preprosto, dokazljivo in dokazano. Z zdravim načinom prehrane, z redno telesno dejavnostjo in z izogibanjem kajenju.

Vendar življenje ni tako preprosto, človek ga ne živi po priporočilih in receptih, čeprav bi se tako obvaroval marsičesa hudega in slabega. Vsakdo si postavi svoje okvire in merila, po katerih se ravna; otrokom takšne smerokaze na življenjski poti in popotnico, ki naj bi jim olajšala premagovanje ovir, vsaj v uvodnem delu te muhasto vijugave poti, pripravijo starši. Po svojih najboljših močeh. Jasno je, da si mnogi ne vzamejo kaj dosti časa za ukvarjanje s takšnimi »neumnostmi«, medtem ko nekateri tako vztrajno in dosledno prepovedo sleherno razvado, da učinek tovrstnih, čeprav dobronamernih prepovedi, spet ni in ne more biti pozitiven.

Dobro je najti srednjo pot in na neboleč način, brez trpljenja in odrekanj, ohranjati zdravje. Na ta način je mogoče preprečiti nastanek prenekaterega kroničnega obolenja, ki predstavlja veliko breme sodobnih družb in neizrekljivo trpljenje posameznikov. Trpljenje, ki bi ga bilo mogoče preprečiti.

Tako je, na primer, pri sladkorni bolezni. Za njen nastanek ni vedno mogoče kriviti nezdravega načina življenja, krivi so lahko tudi geni. Toda ko je bolezen znana, odkrita, jo je ne le z zdravili, ampak tudi z zdravim življenjskim slogom veliko laže obvladovati. In tako poskrbeti za kakovostno življenje, v katerem bolezen ne postane tako moteč dejavnik, da bi življenje posameznika pahnila z ustaljenih tirnic in mu onemogočala normalno delovanje v bližnjem in širšem okolju. Pri tem so v pomoč tudi zdravila, pri katerih pa je treba upoštevati vse varovalke, ki izključujejo neželene (so)učinke različnih zdravil, ki jih jemlje, denimo, sladkorni bolnik. Pri kroničnih boleznih se število zdravil namreč precej hitro povzpne na pet in več; z nekaterimi je treba blažiti osnovno bolezen, z drugimi druge tegobe, s tretjimi pa težave, ki jih v organizmu sproži jemanje zdravil …

Tokrat pozornost namenjamo sodobnim biološkim zdravilom. Prvo biotehnološko zdravilo na svetu – rekombinantni človeški inzulin – je leta 1982 odobril Ameriški vladni urad za zdravila in prehrano, FDA. Danes je nabor bioloških zdravil že širok, poleg zdravljenja diabetesa omogočajo tudi zdravljenje slabokrvnosti, multiple skleroze, obolenj pljuč in oči, uporabljajo jih pri presaditvi organov in marsikje drugje, tudi v kardiologiji. Biološka zdravila so v resnici šele na začetku svoje poti, a v rabi so vendarle že toliko časa, da prepričanje, po katerem naj ne bi imela stranskih učinkov, ni več trdno. Nasprotno, čeprav lahko odlično vplivajo na izboljšanje bolnikovega počutja in zaustavijo napredovanje bolezni, lahko zakrivijo tudi resne težave. Lahko, denimo, povzročijo poslabšanje delovanja srčne mišice. Zato sta stalni nadzor in takojšnje ukrepanje nujna.

Čudežnih zdravil ni. Obstajajo pa zelo dobra zdravila. Če jih je treba jemati, je to treba početi skrbno, v zavedanju, da je treba obvarovati svoje srce in s tem tudi svoje življenje, kajti tovrstni tujek, ki organizmu pomaga pri zdravljenju, je vse prej kot nedolžen.