Davek na dež

Morda se tlačani še dovolj ne bojimo podražitev komunalnih storitev. Kakor je namreč že eden prejšnjih šefov na celjski občini nekoč dejal, da manj kot bomo srali, manj bomo plačevali za kanalizacijo in čiščenje naših iztrebkov. V teh časih, ko zaradi pomanjkanja tudi jemo manj, se količine mestnih fekalij drastično zmanjšujejo. Toda tematika naših zadnjih plati ima tudi drugo plat.

Knezi v Bruslju, Ljubljani in tudi po naših štajerskih občinah si zaradi zmanjševanja količin izločkov in smeti izmišljajo zaračunavanje novih storitev. Že nekaj let velja, da moramo prijaviti vsak štepih, ki ga izkopljemo na domačem dvorišču, saj s tem zaradi zalivanja naših paradižnikov in solatk menda znižujemo nivo podtalnice. Lani smo se naposlušali agitacij, da je prav to najbolje, torej čim večja samopreskrba s sočivjem, krompirjem, zelenjem in sadjem. Zdaj, ko smo se tega lotili, le čakamo, kdaj bomo začeli prejemati račune za vodo iz domačega vodnjaka.

V teh dneh bomo dobili račune, s katerimi nam bodo začeli zaračunavati dež. Ni šala, čisto resno. Država in komunalna podjetja so se domislili, da za dež, ki pada na strehe naših koč, ni dobro, da bi takoj kam odtekel, še najmanj v mestno kanalizacijo. Če odteče, smo namreč sokrivi za poplave. Zato bomo morali tlačani, pač glede na kvadraturo naših zavetij, plačevati prispevek na meteorno vodo, drugače rečeno, davek na dež.

Z že omenjenim krompirjem oziroma krompirjevimi olupki in kar je drugega razgradljivega, česar ne moremo pojesti, prebaviti in spustiti v kanalizacijo ter takoj plačati davek na drek, je povezana še ena nova storitev. Z novim letom smejo smetarji začeti zaračunavati odvoz bioloških odpadkov. Te sicer vozijo v z evropskim denarjem zgrajene kompostarne, tam iz njih pridobivajo bioplin, tega pa kurijo v majhnih plinskih elektrarnah in toplarnah. Mi plačamo odvoz in odlaganje, oni pa si delajo zastonj elektriko in nam zanjo prav nič ne plačajo. To bi tlačani še prenesli, saj smo vajeni, da od nas pričakujejo samo hvaležnost, glas na volitvah in denar.

Dobro se nam tudi zdi, da nam odvoza bioloških odpadkov ne bo treba plačevati, če se bomo odločili za kompostiranje, kakor rečejo, na domu. Sicer ne vem, kako bo vonjalo po naših blokih in okoli koč, kjer smo z balkonov komaj pregnali kislo zelje, a menda se bolj izplača v spalnici imeti gnoj kakor zakonske obveznosti, v shrambi pa kompostnik namesto klobas.

Dež nam torej že zaračunavajo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo za domače kompostnike zahtevali tudi plačilo emisijskih kuponov za toplogredne pline. Potem pridejo računi za sonce, za senco, za zrak, za nečlanstvo v partiji in za nekrščene otroke.

Pa se tlačani podražitev komunalnih storitev ne bojimo pretirano. Bolj nas je strah naših knezov.