Demokracija brez večine

Ne samo v Italiji, volilni izidi povsod kažejo krizo parlamentarne demokracije.

Objavljeno
22. februar 2018 11.26
ITALY-VOTE-PARTIES-ELECTIONS-M5S
Saša Vidmajer
Saša Vidmajer
Čez deset dni bodo v Italiji parlamentarne volitve in večina javnomnenjskih anket predvideva, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine. Negotovo je, koliko je mogoče zaupati anketam, povsod, ne samo v Italiji, so se izkazale za nezanesljive. Ob preteklih volitvah, leta 2013, niso predvidele velikega vzpona Gibanja 5 zvezd, leta 1994 so podcenile politični vzpon Silvia Berlusconija. In vendar je tokrat stežka pričakovati volilni izid, ki bi prihodnjo nedeljo dal nedvoumen rezultat, prinesel parlamentarno večino. In če je ne bo, bo demokracija imela problem.

Razprl se bo širok manevrski prostor: za kravje kupčije, veliko koalicijo, vlado narodne rešitve ali morebitne ponovne volitve že čez nekaj mesecev. Bo Italija dočakala še eno neizvoljeno tehnično vlado, že peto garnituro zapored, ki je ne bi izbrali volivci, temveč bi se izoblikovala v parlamentu? Pomnimo Maria Montija, Enrica Letto, Mattea Renzija, Paola Gentilonija, nobeden od njih ni zmagal na volitvah.

Takšen scenarij bi pokazal, opozarjajo mnogi, vso šibkost političnega sistema in razsežnost blokade, ki ljudske volje ne zmore prevesti v parlamentarno reprezentacijo. Ob krhkih vezeh med volivci in izvoljenimi ter globokem nezaupanju v politiko, sploh v času krize demokracije, je to težko, pretežko breme. Tudi povolilni izidi, ki jih zadnje čase opazujemo povsod – brexit, Trumpova zmaga, glasovanje volivcev v Španiji in Nemčiji, ki ne omogoča oblikovanja večine –, ponazarjajo krizo današnje predstavniške demokracije.

Italija bo dobila stabilno vlado, ni nevarnosti, da bi jo obvladovale populistične in protievropske sile, deli pomirjujoče izjave odhajajoči premier Paolo Gentiloni. V Berlinu je prepričeval kanclerko Angelo Merkel in svojo Demokratsko stranko omenjal kot steber stabilnosti prihodnje vlade. Toda nihče ne ve, koliko podpore bo pravzaprav dobilo Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla in koliko skrajno desna Liga Mattea Salvinija.

Ko sta minuli teden Merklova in Gentiloni stala drug ob drugem, je dvojica razkazovala šibkost obeh. Pred pol leta sta bili Nemčija in Italija ob Franciji videti trdna trojica za ponovni zagon Evrope, zdaj sta nemočni. Rimski premier zveni suvereno, a v bistvu ni mogel odgovoriti niti na vprašanje, kdo je premierski kandidat demokratov – on ali Matteo Renzi. Kanclerka nima več polnega nadzora niti v lastni stranki.

Predvolilna kampanja je osredinjena na priseljevanje, to je nepredvidljiv teren. O resnih gospodarskih problemih, Italija je še vedno pod kazalniki pred ekonomsko krizo, ne govori nihče. Renzijevi demokrati nimajo resne strategije, Berlusconijeva desnosredinska koalicija je nekonsistentna zveza neofašistov, nacionalistov in stare sredine, ki vsem obljublja vse. Gibanje Grilla in Luigija De Maia ponuja program, poln kontroverz. Takšen predvolilni diskurz poraja med drugim vprašanje, koliko Italijanov bo 4. marca ostalo doma.