Tiskane izdaje
Potem smo se po naključju skotalili. Najprej na Sicilijo, v Letojanni, v skromen hotel pri Peppetu. Zatem smo šli na Rodos in uživali v restavracijah na strehah v Lindosu, se ljubili sredi belega dne na dolgi, prazni plaži pri zalivu Gennadi. Na Kreti je bil dolgčas. Neverjetno lepo je zmeraj v Andaluziji, med Tarifo, Marbello in Nerjo, na poti med Rondo, Granado in Sevillo. Na Korziki nas preseneti topla Restonica. Sardinija ima sušene cipljeve ikre – botargo in še zmeraj uporni duh s freskami na pročeljih v Orgosolu. Jadrali smo z Rodosa do Santorinija in šteli zvezde v jasnih nočeh med Dodekanezi in Kikladi in nekje pri Kalymnosu lovili murene. Ko se je še dalo, smo zavili v Egipt in pluli po Nilu. V Carigradu smo odprtih ust strmeli v gnečo na bazarju. V Maroku smo šli najraje v Fes.
Kljub vsem potem in iskanjem zmaja z 12 glavami sploh ni greh ležati vsak dan za isto skalo, pod isto figo, šteti iste rakovice in iste babice, ki te nagajivo gledajo izza svojih kamnov. Po svetu sem površen in neveden turist. Vse gre fantomsko mimo. Na domači skali še zmeraj kličem ciplje po imenu, se tikam s kavali in čakam, da se danes ali jutri prikaže morski golob, ki se je skotil pred mojo masko. Hranim galebe in poslušam ladijske vijake, ki zamolklo tolčejo v globini na poti v Koper ali Trst. Plaža ni lahko dostopna. Za mnoge je pregroba, preskalnata, pripekajoča, rollingstonska in čisto brez peska in brez sladoleda. To najbrž ni plaža za vas.
