Dobro jutro: Lunatik

Luna ima zelo slab sloves. Ljudska modrost pravi, da se v času polne lune dogajajo sila neprijetne reči; ogromno ljudi konča v bolnišnicah, poveča se število kriminalnih dejanj, ljudje in živali postanejo agresivnejši. Spomnite se samo besede »lunatik«, ki je v uporabi že od srednjega veka. Ta teden so znanstveniki zavrnili špekulacije o vplivu ščipa na duševno zdravje.

V reviji General Hospital Psychiatry so objavili izsledke raziskave, ki so jo na kanadski univerzi Laval opravili pod vodstvom profesorice Geneviève Bellevill. V njej so zaključili, da ni statističnih povezav med luninimi menami in simptomi 771 bolnikov v dveh bolnišnicah v Montrealu, ki so tarnali zaradi napadov panike, bolečin v prsih ter samomorilnih misli.

A nikar ne mislite, da je luna povsem nedolžna! Aprila letos je minilo sto let od brodoloma Titanika, ki je najbolj znan potop v zgodovini. Ob tej priložnosti so znanstveniki z državne univerze v Teksasu ugotovili, da je bila zanj usodna nihče drug kot ... Luna, natančneje »Superluna«, kot imenujejo Luno v perigeju, ki je točka, ko je najbližja Zemlji. Superluna je na začetku januarja 1912 povzročila nenavadno visoko plimo, zato je bilo spomladi v Atlantiku nenavadno veliko ledenih gor. Ena od njih je bila usodna tudi za mogočno ladjo, ki je pred tem veljala za nepotopljivo.

Luna torej vpliva na naravne nesreče, ne pa tudi na ljudi? »Tako je, ni dokazov o vplivu polne lune na psihično zdravje,« zagotavlja Belevillova. A ji ne verjamejo niti v bolnišnicah, v katerih je potekala raziskava. Kar 80 odstotkov medicinskih sester in 63 odstotkov zdravnikov še naprej vztraja, da v času polne lune na urgenci sprejmejo precej več ljudi z duševnimi motnjami kot sicer. Hura! Še vedno se lahko brez slabe vesti izgovorimo, da nas je pač trkala luna.