Kakor nas je Sirce iz domov pregnala vojna. Kar 12 milijonov, več kot polovico prebivalcev, jih je moralo na pot proti povsem neznani prihodnosti brez kakršnih koli zagotovil. Osem milijonov se jih je prerazporedilo znotraj Sirije, večino ostalih pa v okoliške države. Evropsko unijo bo predvidoma dosegel val četrt milijona Sircev. To ni niti dva odstotka vseh beguncev. Lahko ob tem sploh govorimo o begunski krizi znotraj EU? Odvisno, s katere perspektive gledamo, seveda, in od lokacij držav. Toda Slovenci smo lahko tiho in nimamo česa soditi, dokler sprejmemo 0,05 begunca na tisoč prebivalcev. Za nameček se lahko celo zamislimo, ker nismo kot država zanimiva niti za ljudi, ki bežijo pred vojno vihro!
Begunstvo za Slovence ni bil dopust v varnem objemu nove okolice in niti danes ni prav nič drugače za sirske imigrante. Zavetišča z bolnišnicami, šolami, kuhinjami, pralnicami in še čim so bila obenem tudi taborišča z bodečo žico in s stražnimi stolpi. V Gmündu ob češki meji je v začetnih mesecih umrlo veliko slovenskih otrok. Šele po protestih so Slovence oblasti preselile v Bruck na Litvi, ki velja za slovensko taborišče. Ne sme se pozabiti, da se je po Italiji razselilo približno 12.000 Slovencev od francoske meje do juga apeninskega škornja. Slovenci pred sto leti nismo izgledali bistveno drugače od lokalnih ljudi in še pod istega boga smo hiteli klečati, pa nismo bili nikjer dobrodošli. Bili smo enaka »grožnja« kakor danes Sirci.
Zato bi morali zaradi naše najbolj boleče zgodovinske izkušnje vsaj poskušati razumeti ljudi, ki se v brezizhodnosti ne morejo ozirati na schengenska pravila »trdnjave« Evropa. Če so Slovence čakali smrt, životarjenje in neprijaznost, moramo prav zato postaviti sodobna civilizacijska merila za človeka vredno življenje. Prav ničemur osnovnemu se nam ne bo treba odreči. Upam zgolj, da večina tudi obsoja internetne rasistične in fašiste skrajneže, ki nevedno svarijo pred islamskim pogromom. Ob tem pa pozabljajo dodati, da današnji begunci sami bežijo prav pred tem. Seme od plevela naj namesto nestrpnežev ločijo evropske oblasti, saj imajo za to dovolj osebja, znanja in opreme.