Dolenjska spotikanja: Puškin domet

Kdor hoče živeti v Trebnjem, mora seči globoko v žep. In občini gledati pod prste.

Objavljeno
18. marec 2015 23.54
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto

Virusi in bacili so me za skoraj cel mesec spravili na poležavanje s čajčki, vitamini in zdravili. Ko zdaj sestavljam podobo tega zadnjega meseca, je kar težko verjeti, da je bil samo eden. Zgodilo se je toliko stvari, normalnih in tudi mnogih komaj verjetnih na meji razuma, kot se jih običajno ne niti v mnogo daljšem času in vseh se niti ne bo dalo omeniti.

Začelo se je s prekinitvijo enoletnega dopusta nekdanjega prvega moža Luke Koper Roberta Časarja v eksotični Dominikanski republiki, ki je bil po enomesečnem postanku v romantičnem Parizu včeraj dostavljen na prestajanje skoraj šestletne zaporne kazni na Dob. Časar je bil v direktorskem času zelo zaželen gost na prireditvah v organizaciji železničarskega delavskega direktorja Alberta Pavliča, ki ga čaka obisk sodišča jutri. Tako hudo kot pri (nekdanjem) esdeesovem prijatelju ne bo, saj ga skupaj s Samom Hudoklinom, s katerim sta se ostro bojevala zoper predvideni komunalni prispevek v Šentjerneju, nekdanji šentjernejski župan Franc Hudoklin toži za le 22 tisočakov odškodnine.

Ko že omenjam komunalni prispevek, je v občini Trebnje precej višji od šentjernejskega, pri izračunu pa se na občini radi zmotijo (seveda v svojo korist!), a ni nobenih svetniško-javnih protestov in župan Alojzij Kastelic nima težav. Morda je vzrok lanska ocena londonskega podjetja, po kateri je Trebnje kar drugo v Sloveniji po razvojnih potencialih. Kdor hoče živeti v taki občini, naj torej plača!

Prav šokantno dejavni so bili v zadnjem mesecu garači NPU. Na Dolenjskem se je četa kriminalistov razlezla po domu in službenih prostorih Sonje Gole, ki že skoraj dve desetletji uspešno vodi novomeškega izdelovalca počitniških prikolic in avtodomov. Mnogo je ogorčenih, še več pa jih je strah, da je za davkoplačevalski denar brez odgovornosti to začetek konca še enega podjetja in dodatnih več kot petsto delovnih mest. Priča pa smo bili tudi sprehajanju preiskovalcev po parlamentu in vladi, kakršnega si je težko predstavljati v kakšni normalni državi. Pa ne gre za to, da naj bi bil kdo nedotakljiv, a bo res zanimivo, kaj bo 50 kriminalistov našlo pri kandidaturi Alenke Bratušek za službo v Bruslju, tudi če se je samokandidirala.

Tu so še znameniti honorarji, ob katerih se počutim povsem nesposobna. Kapo dol vsem, ki v prostem času uspejo v nekaj letih zaslužiti pol milijončka evrov ali še več. Hči, Zoisovo štipendistko, ki štiri leta od diplome kot še mnogi še kar išče delo in službo, pa zanima, kaj vsi ti silni strokovnjaki ob vsem garanju sploh počnejo s toliko denarja.

Ena prvih tarč sveta za odziv na sovražni govor, za katerega sem prvič slišala včeraj, pa je dolenjski poslanec Zvone Lah. Na pranger je pribit, ker si je drznil povedati, da imajo civilni sosedje Romov pravico do bivanja zunaj puškinega dometa. Dame in gospodje v Ljubljani ne vedo, kako zgleda, ko iz romskega naselja frčijo krogle.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.