Ekrani v ogledalu: Ozove čarovnije

Telo je na oddaji dr. Oza prikazano kot jasen in logičen mehanizem, čigar delovanje ljudem približajo preproste skice in diagrami.

Objavljeno
22. avgust 2012 14.21
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura
Mehmet Oz, kardiolog, podpredsednik oddelka za kirurgijo in profesor kirurgije na Univerzi Columbia, je televizijsko kariero začel v središču televizijskega imperija - v oddaji Oprah Winfrey, kjer je - kajpak - dajal zdravstvene nasvete.

Občinstvo ga je očitno vzljubilo, kajti ameriški zdravnik turškega porekla je za tem, leta 2009, dobil lastno oddajo Dr. Oz Show, v celoti posvečeno zdravju.

Verjetno se ne gre čuditi, da je prav zdravje, skrb za telo, priljubljen del ameriške popoldanske televizijske scene. Dobro zdravje je namreč že od nekdaj vsesplošna vrednota. Toda specifika današnjih dni je nemara v tem, da so imena bolezni in zdravil ali rešitev zanje postala del vsakdanje govorice, četudi laiki sofisticiranih pojmov, ki jih uporabljamo, navadno ne razumemo.

No, dr. Oz je tu zato, da nam tisto, kar vemo ali zgolj slutimo, pojasni in naslika na čim bolj jasen način. Pomen antioksidantov tako prikaže z igro. Teniški lopar prosto po Prešernu poimenuje prosti radikal (to so zlobne tvorbe, ki lahko kompromitirajo delovanje celic v telesu). Antioksidanti pa nastopajo v formi ščita. Ko lopar - prosti radikal - tolče po celicah (v obliki balonov), jih dr. Oz brani s svojim antioksidantskim ščitom.

Za tem nam seveda postreže s strokovnjakom za antioksidante, ki ob prisotnosti korenčka in druge zelenjave pojasnjuje skrivno moč teh živil. Pri vsem tem sodeluje studijsko občinstvo, ki so ga pred oddajo podvrgli testu za merjenje nivoja prisotnosti antioksidantov ter oblekli rezultatom primerno - različne barve za različne vrednosti. Kakšni trije potem stopijo pred kamero, kjer z dr. Ozom in strokovnjakom tuhtajo, zakaj jim manjka antioksidantov, in skupaj najdejo rešitev za naprej. Ko sicer zelenjavo in sadje jedeča kandidatka prizna, da ob tem kadi - zaradi česar so njeni rezultati seveda slabi -, jo dr. Oz sočutno poljubi na čelo.

Telo je na oddaji dr. Oza prikazano kot jasen in logičen mehanizem, čigar delovanje preprostim ljudem približajo preproste skice in diagrami. Prav tako optimističen zdravnikov ton podkrepi jasne in enostavne rešitve za dolgo ter kakovostno življenje. Pri tem je dr. Oz občutljiv tudi (ali predvsem) na zdravje populacije. Ko, denimo, prikaže animacijo apokaliptičnih razsežnosti divjanja visokega pritiska po žilah, slednjo na koncu pokomentira: »To je Amerika.«

Priljudno in zabavno, bi lahko rekli za čarovnika Oza in njegovo oddajo. Verjetno pa je najpomembnejša odlika te nadvse preproste oddaje nenamerna komičnost. Takšna je na primer teza dr. Oza, da obstajata dve starosti človeka; kronološka in tista prava, telesna. Kronološko imamo lahko štirideset let, vendar če smo predebeli, kadimo in podobno, je telo v resnici nekaj let starejše. S komičnimi vložki Oz torej poskrbi še za drugo polovico zdravja, torej, kot pravi rek, smeh.