Dom in svet: Evropa in Evropejci

Večji problem kot protievropsko razpoloženje je evropsko razočaranje.

Objavljeno
28. marec 2017 17.07
EU-ANNIVERSARY/
Saša Vidmajer
Saša Vidmajer
Konec tedna se je sedemindvajseterica evropskih voditeljev sestala v veličastnem okolju rimskega Campidoglia, v dvorani s freskami iz 16. in 17. stoletja, med prizori antične zgodovine Rima in kipoma papežev, Berninijevega Urbana VIII. v marmorju in Algardijevega Inocenca X. v bronu. Kadar Evropska unija potrebuje najbolj razkošno in imenitno prizorišče, se zazre k Italiji, kjer je najlepša evropska umetnostna dediščina in je je največ. Tudi v obdobju, ko je Evropa v eksistenčni krizi, varuje svoj dekor.

Grandiznost okolja kontrastira s stanjem Evrope, pa tudi Italije in njenega usihajočega evropejstva. Ta konec tedna v Rimu ni potekalo samo slavje, temveč tudi manifestacije in demonstracije tistih, ki so proti. Do Evropske unije so kritični povsod, evroskeptične in protievropske politične sile imajo v državah članicah čedalje večjo moč in poskušajo osvojiti oblast. Takšno razpoloženje kažejo javnomnenjske raziskave, pomenljivi so rezultati institucije Demos&Pi, ki jih je v rimski Repubblici objavil politolog Ilvo Diamanti.

Italija je izstopajoč primer naraščanja evroskepticizma na celini, to je povezano tudi s slabim gospodarskim stanjem: za letos ji napovedujejo najnižjo rast v evrskem območju, ima eno največjih brezposelnosti, v recesiji je od leta 2008, brememi jo velikanski javni dolg. Pred dvajsetimi leti je bila najbolj proevropska država med velikimi v EU − povsod drugod, v Nemčiji, Španiji, Franciji, če vedno ambivalentne Velike Britanije niti ne štejemo vmes − je bila naklonjenost integraciji bistveno skromnejša. V Italiji pa, kjer je leta 1998 v Evropo verjelo kar tri četrt vprašanih, ima zdaj zaupanje v sedemindvajseterico samo še tretjina ljudi; podpora se je zmanjšala za več kot polovico.

Značilen pokazatelj je osip med simpatizerji največjih političnih strank: samo volilna baza Demokratske stranke še večinsko verjame v Evropo, med privrženci Gibanja 5 zvezd, Naprej, Italija in Severne lige je zaupanje zelo skromno. Stranka Beppeja Grilla se zavzema za referendum o članstvu v evru, podobno tudi skrajno desničarska Severna liga Mattea Salvinija, kar bi posledično pomenilo tudi izstop iz EU. V peterici velikih zahodnoevropskih članic je Italija tista, kjer vsak osmi od desetih vprašanih odgovarja, da je smer EU zgrešena; oziroma da je Unija sicer upravičeni cilj, vendar napačno udejanjeni projekt. Šestdeset let po podpisu rimske pogodbe, ki pomeni začetek Evropske unije, med zahodnimi članicami edino večina v Nemčiji misli, da je Evropa pomemben projekt, kljub vsem pomankljivostnim. Ne samo na Otoku, ki je pred kratkim konzumiral brexit, tudi v Franciji in Italiji pomenu evropskega projekta pritrjuje le vsak četrti vprašani. To so osupljivi podatki.

Paradoksalno je, da sta vzhodnoevropski članici Poljska in Madžarska, ki sta se pridružili grupaciji šele pred dobrim desetletjem, ne glede na aktualno politiko vladnih garnitur v Budimpešti in Varšavi, večinsko proevropski.

V zadnjih dneh so bile oči uprte v pisane sprevode na rimskih ulicah in trgih, v glasno izraženo nestrinjanje z Evropsko unijo in v izrecno navijanje zanjo. Toda pomembnejša od teh manifestacij je tiha, implicitna odtujitev onih, ki so nekdaj verjeli v Evropo.