Tiskane izdaje
Če ste mislili, da se bo z današnjimi volitvami prežetost vsakdana s politiko zmanjšala, potem vas moramo razočarati. Že čez dobrih šest tednov se bo začela predvolilna kampanja za lokalne volitve, ki bo – po videnem sodeč – ravno tako divja in na nož, kot je bila tista, ki se je iztekla v tednu, katerega konec držite rokah.
A do takrat je še nekaj časa, upamo, da tudi nekaj dopusta, in predvsem finale svetovnega prvenstva v nogometu. In prav slednje se je pokazalo za več kot dobrodošel protistrup sicer milostno kratki, a intenzivni predvolilni kampanji.
No, če smo odkriti, ta niti ni bila tako zelo kratka, saj je bila bolj ali manj neposredno nadaljevanje kampanje za evropske volitve. Če so si kandidati v slednji le stežka priborili pozornost volivcev predvsem zaradi njihove nezainteresiranosti za evropske zadeve, so v zadnjem mesecu hočeš-nočeš morali tekmovati z Messijem, Neymarjem, Klosejem, Robbenom in Suarezovim zobovjem, če naštejemo le nekaj naključnih primerov.
Po drugi strani pa je poleg nemškega ponižanja Brazilije s 7:1 največje presenečenje zadnjih dni napoved relativno spodobne volilne udeležbe. Število volivcev, ki so svoj glas oddali na predčasnem glasovanju, je v primerjavi s preteklimi leti po podatkih državne volilne komisije višje za dobro polovico in je doseglo 3,9 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pa tudi danes naj bi glas po napovedih oddala več kot polovica volilnih upravičencev. Zatorej, če se še niste, se le sprehodite do volišča. Spodobi se in pravično je.
Spomin na kanonado kvazi argumentov o dopustih, dvomljivi legitimnosti in splošni neprimernosti poletnega časa za odločanje volivcev je še kako svež. Volitve sicer ne bi bile nič manj legitimne niti ob nizki volilni udeležbi, a napoved udeležbe končno ruši poletni volilni tabu, drugega od treh mitov blatnodolskega političnega imaginarija. Prvi je padel pred leti, ko je ustavno sodišče odpravilo prepoved objavljanja javnomnenjskih anket v zadnjem tednu kampanje. Drugi bo padel danes. Ostane le še volilni molk oziroma, kot ga je nekoč lucidno poimenoval prevajalec in stand-up komik Boštjan Gorenc - Pižama, molilni volk.
Slednji naj bi volivkam in volivcem dal čas, da v miru premislijo o svojih volilnih preferencah, o programih kandidatov in političnih strank. To je bil morda popolnoma primeren ukrep na začetku devetdesetih let, danes, v dobi družbenih omrežij, pa vam kandidati z oglasi skačejo v časovnico na facebooku ali so retvitani do onemoglosti. Da o pošiljanju neželenih sms sporočil in o tem, da se bo politična agitacija v tej ali oni obliki nadaljevala že jutri, sploh ne govorimo.
In če pri tem upoštevamo še mnenja, da volilni molk velja zgolj za organizatorje volilnih kampanj, ne pa nujno tudi za državljane ali medije, je jasno, da je volilni molk relikt nekih drugih, že davno preživetih časov. Njegova odprava bi zgolj priznala obstoječe stanje.
Pri tem zaradi ljubega miru vendarle dodajmo, da vam do morebitne spremembe zakonodaje kljub vsemu odsvetujemo eksperimentiranje s kršenjem volilnega molka. Škoda denarja za kazen, ki bi vam jo lahko izrekel kakšen preveč navdušen inšpektor.
Raje si privoščite napitek po lastni izbiri, si oglejte finale nogometnega prvenstva ali pojdite pozdravit Anžeta Kopitarja in njegov Stanleyjev pokal. Najbolje, da vse troje združite. Menda se v Podmežakli obeta dober žur.
