Gareth Bale s Škofij

V mladinskem finalu pokala Nogometne zveze Slovenije sta se prejšnjo sredo merila Luka Koper in Maribor. Vijolični upi so že drugo leto zapored dobili zaušnico. Čeprav so storili korak naprej, saj so izgubili po streljanju enajstmetrovk, leto prej pa brez izstreljenega naboja. Poraz mariborskih mladincev sploh ne bi bil kdo ve kako odmeven, če ne bi šlo za tako rekoč prvi rod, ki ga je s sodelavci sestavil športni direktor Zlatko Zahović. Ta upodablja njegov žlahtni izbor, sestavljen iz večine reprezentantov z evropskega prvenstva selekcij do 17 let izpred treh let v Sloveniji.

Vijoličasti so me na igrišču znova razočarali. Ne bom se spuščal v celostno podobo moštva, njegovo taktično izvedbo na igrišču ali vodenje trenerskega štaba, ker so me bolj kot zmaga enega ali drugega moštva zanimali posamezniki. Na primer, kdo med njimi sploh ima potencial in sposobnosti, da bi nekoč lahko igral na tujem v močnejših ligah in klubih ter za slovensko reprezentanco. Verjemite, ni treba biti velik strokovnjak, da med njimi ne bi videl najbolj zanimivih. Ampak za prihodnost in ne za ta trenutek.

Ob odmoru koprskega dvoboja je tudi selektor Srečko Katanec v svojem značilnem slogu krutega realista potrdil. »Saj ste videli vsi, igra le eden,« je dejal. Res ni bil edini, še najmanj 400 duš, skupaj z mamicami in babicami, se je lahko prepričalo, da je bil izstopajoči kot odliti Gareth Bale, kot sva ugotavljala s kolegom Jernejem. Sicer je Valižanu podoben bolj po videzu, pa vendar: 18-letni Škofjot Domen Črnigoj ima v nogah dinamit in zmogljivosti, da bi nekoč lahko postal vrhunski nogometaš, naš Bale. Pravzaprav od glave do pet pooseblja prototip sodobnega igralca, ki lahko dirja v obe smeri, pri čemer mu »prijateljevanje« z žogo ne predstavlja pretežke ovire. Tehnično je solidno podkovan, pri čemer, kot je značilno za mlade igralce, je taktično še neizbrušen.

Redkokdaj se tako navdušujem nad posamezniki, še posebno v tej starostni kategoriji, ki so najbolj občutljiva za razvoj igralca. Pot do zvezdniškega odra je za Domna še predolga in odvisna od toliko malenkosti, da si ne bi upal trditi, da se na Bonifiki vzgaja morda bodoči največji slovenski zvezdnik na mednarodnem odru. Igralec za velike klube – najvišjega razreda. Sem pa prepričan, da bi Domnu morali zagotoviti najboljše razmere za razvoj, kar jih v Kopru in v Sloveniji premorejo. Skupaj s človeškimi viri. Če tega niso sposobni, naj Domna čimprej preusmerijo v tujino.

Zakaj igralca, kot je Domen Črnigoj, nimajo v Mariboru? Že nekaj let me pošteno iritira vprašanje, zakaj v Ljudskem vrtu ob tako razpredeni mreži lovcev na talente, strokovnem delu (mar res?), tehnični podpori in nogometu naklonjenem okolju ne odkrijejo ali izbrusijo fanta za resnično veliko sceno. Nimajo ga. Ampak pri tem niso edini. Tudi v Ljubljani z okolico vred, v največjem bazenu mladih nogometašev, v tem desetletju še niso vzgojili ali odkrili igralca s presežno vrednostjo.