Tiskane izdaje
Mestna občina tako kaže s prstom na tržno inšpekcijo, ta pa prste upira nazaj v občinsko stavbo. In medtem ko se zdi, da se državi s tem zgolj ne da ukvarjati, se poraja misel, da se mesto v resnici ne želi. Župan ima namreč pri vsaki mestni anomaliji in zagati pripravljen odgovor: »Uporabljajte mestne storitve.« Če torej niste zadovoljni s taksiji, ki vas prevažajo naokrog, če vam zaračunajo preveč, če vam taksist v črnem grozi, če vas pelje okoli zadnjice do žepa, recite že končno »DA!« zelenim taksijem. Preprosto kot pasulj.
V Ljubljanski redakciji smo se misije Taksiji lotili prejšnji četrtek pred košarkarsko tekmo med Slovenijo in Italijo in po njej. Načrt je bil preprost. Na cesti ustaviš taksi, svojo angleščino zaviješ v italijanščino (ali katerikoli drug jezik, za katerega upaš, da ga taksist ne obvlada), in se pretvarjaš, da se ti ne sanja, kje si. Tako sem – blond kot Finka, a z izpiljenim italijanskim naglasom – prvi taksi ustavila na Bavarskem dvoru. Z rokami nakazala met na koš in z nasmehom prosila, če me pelje do tja, kjer je eurobasket. Seveda, ni problema, tole bo, se je izkazalo pri Stožicah, osem evrov. In če se mi ta znesek (vožnja bi morala stati nekje med štirimi in šestimi evri, toliko že vem) zdi še kolikor toliko legitimen, me je nazaj grede čakala prava klofuta po denarnici.
Od Stožic do Hotela Lev je bila vožnja ocenjena na reci in piši 22 evrov. Ko sem med vožnjo spremljala taksimeter, ki se je vrtel hitreje, kot bi lahko naglas izgovarjala številke, in taksistu omenila, da je tole malce drago, je samo zamahnil z roko in odvrnil, da gre za nočno tarifo. In bil še naprej popolnoma prijazen. Pokazal je razpadajoč Plečnikov stadion, se navduševal nad Francesom Tottijem, omenil, da je Italija vseeno boljša v nogometu kot košarki, zanimalo ga je pa tudi, koliko je v Rimu (od koder prihajam, kadar sem Italijanka pod krinko) minimalna plača.
Glejte, priložnost dela tatu, saj to vsi vemo. Kar ne opravičuje taksistovega ravnanja, nikakor. A če sta občina in država že mobilizirali vojsko inšpektorjev, ki med eurobasketom nadzorujejo obratovalne čase lokalov, bi lahko oko vrgli tudi na taksiste. A ne, očitno je državnega interesa tukaj ravno toliko, kot imajo njeni uradniki črnega za nohtom, občinski interes pa je obratno sorazmeren z županovo željo, da vsi (že enkrat in čim prej!) podpremo vse obstoječe in bodoče mestne storitve. Na zahodu torej nič novega.
