Tiskane izdaje
Hrvaško gospodarstvo je na psu, državna blagajna pušča na vse strani, posojila, ki si jih želi najeti v tujini, so zelo draga. »Rešitev je v turizmu,« menijo poznavalci, ki so nemudoma na plano privlekli načrte za 300 milijonov evrov. Za 20 tematskih parkov. Poleg bi radi gradili še 1000 bazenov.
Adamovec je naselje v neposredni bližini milijonskega glavnega mesta najmlajše članice evropske družine. Malce pred poletjem so v njem slovesno odprli vodni park in zanj odšteli dobrih pet milijonov evrov. Kot poročajo, je bilo število obiskovalcev »v okvirih pričakovanj«.
Tudi v Samoboru, nekdanji nakupovalni meki za Slovence, še zlasti prebivalcev obmejnih občin Brežice, Krško in celo Sevnica, so imeli namero zgraditi tematski park; njegovo vsebino bi ponazarjalo ime, in sicer Fantasyland. Na uresničitev projekta, vrednega slabih 30 milijonov evrov, še čakajo. In bržkone še bodo nekaj časa.
Ne glede na vse si hrvaško ministrstvo za turizem, ki je sicer ponosno, da je letošnja sezona prinesla pričakovan denar, pa tudi število prenočitev in statistiko nasploh (vsebine se ne dotika), želi še nekaj več. Že dolgo si hrvaški turistični delavci želijo razviti t. i. kontinentalni turizem. Vendar jim to nekako ne uspe kljub trudu in dobrim željam.
Osrednji cilj turističnih delavcev na Hrvaškem pa je le en – podaljšati sezono na vse dni v letu. In prav tematski parki naj bi bili en pomembnejših dejavnikov. Celo pomočnik ministra za turizem Želimir Kramarić pravi, da bodo prav ti eden pomembnejših vzrokov za prihod turistov in za gospodarsko krepitev posameznih turističnih središč.
Načrte o Landomaniji oziroma Crolandiji so na Hrvaškem zapisali tudi v strategiji razvoja turizma do leta 2020, za uresničitev načrtov pa so rezervirali približno 300 milijonov evrov.
Za ponazoritev želja nekaj primerov, ki bi jih radi v južni sosedi uresničili »čim prej«! V mestecu Đurđevac bi tako radi imeli Picokiland. Stal bi dobrih pet milijonov evrov, osrednja značilnost, s katero bi vabili obiskovalce, bi bila »picokijada«. V tem kraju, ki je tesno povezan s preteklostjo, legenda pravi, da jih je pred Turki obvarovala neka stara ženica, ki je predlagala, da iz topa izstrelijo petelina (picoka), s tem pa bi Turkom dali vedeti, da imajo branitelji gradu Đurđevac (Wasserburg) preveč hrane, to pomeni, da je imajo še veliko več in obleganje ni smiselno, saj utegne trajati še dolgo časa. Zdaj domačini prizor ponavljajo vsakega junija, radi pa bi iz tega naredili nekaj več.
V Sinju, prizorišču tradicionalne sinjske alke, bi radi uredili Alkaland, stal bi skoraj deset milijonov evrov, že prihodnje leto naj bi poleg Novigrada uredili Istraland in zanj odšteli dobrih deset milijonov evrov. Zamisli je še veliko, od Burjalanda v Senju, ki je sicer znan kot prestolnica burje, Neandertalland (Pračlovek) v Krapini do 101landa, katerega osrednja nit bi bila zgodba o pseh dalmatincih, in Winetoulanda v zaledju Zadra in Dateljlanda v Istri in tematskega parka o devet tisoč letih življenja v Vinkovcih in okolici.
Res pa je, da bi v nekaterih mestih služili ne le z zabavnimi vsebinami tematskih parkov, ampak tudi s poučnimi. Tako obstajajo zamisli o tematskih parkih o Nikoli Tesli, Ruđeru Boškoviću, Faustu Vrančiću … Hrvaških pomembnežih, ki so vsak po svoje dodali kamenček v zgodovini tehnike, znanosti oziroma razvoja.
Svoje je k vsemu skupaj dodal tudi poglavar hrvaške metropole Milan Bandić, ki je že sredi leta dal vedeti, da »Zagrebčani preveč denarja puščajo v Čateških toplicah, zato bi bilo bolje, če bi jim nekaj podobnega zgradili v Zagrebu«. Zato je zelo kmalu predstavil zamisel o Purgerlandu. To bo, napovedujejo, dober kilometer dolga vodna kača, po kateri se bo mogoče zabavati, veslati, »land« bi obsegal 30.000 kvadratnih metrov, stal pa bi »skromnih« 30 milijonov evrov. Šef Zagreba ne bi bil to, kar pač je, če ne bi uresničitve obljubil že za prihodnje leto.
Z akcijo Tisoč bazenov le do številke 19
Pred tremi leti so na Hrvaškem zelo glasno napovedovali akcijo Tisoč bazenov za turizem. Ministrstvo za turizem se je namreč zavzelo, da bi v državi omogočili gradnjo čim več bazenov, ki bi bila dodana vrednost ponudnikov turističnih storitev v zasebnem sektorju. Po enem letu so na ministrstvu za turizem, ki bi prosilcem za sofinanciranje gradenj bazenov omogočilo finančno pomoč za slabih sedem tisoč evrov, našteli skromnih 19 prošenj za finančno pomoč. »Ne odstopamo od projekta Tisoč bazenov za hrvaški turizem,« je medijem dejal turistični minister Darko Lorencin.
