Idilična navlaka

Naj se župan Hrovat jezi kolikor hoče, lunapark bo ostal.

Objavljeno
06. december 2016 21.17
Lunapark Kranjska Gora
Blaž Račič
Blaž Račič
Župan Kranjske Gore Janez Hrovat se jezi zaradi lunaparka, ki ga podjetnik Robert Žagar postavlja tik ob vstopu v kraj. Morda bi se z županom lahko celo strinjali, da podoba lunaparka ne sodi v idilično podobo Kranjske Gore, s kakršno v promocijskem gradivu privabljajo turiste, in da bi zasebnik zanj res lahko poiskal kakšno drugo lokacijo.

A tako kot v promocijskem gradivu na fotografijah ni lunaparka, tudi pri policijski postaji ni urejenega osrednjega parkirišča, obstoječe pa se zlasti na koncu zime in zgodaj spomladi rado spremeni v jezero. Čeprav tudi parkirišče kvari idilično podobo kraja, župan zaradi tega ne bije plati zvona. Še več, parkirišče je pred novo zimsko sezono enako, kot je bilo leta 2014, ko je Hrovat nastopil mandat. Namesto marca, kot je bilo sprva predvideno, je šele septembra občinski svet sprejel občinski podrobni prostorski načrt za to območje ter hkrati potrdil komasacijo zemljišč, kar morda le daje upanje, da bo območje dočakalo nujno ureditev.

Če je župan tako odločno proti lunaparku, se mora z enako vnemo lotiti tudi parkiranja. A pri tem lahko naleti na različne, tudi (pre)visoke ovire. Hrovat, ki se je na županski položaj zavihtel domala brez političnih izkušenj, spoznava, da je županska funkcija v lokalnem okolju sicer pomembna, ni pa vsemogočna. Omejena je s formalnimi pristojnostmi, ki županu dajejo pooblastila za ukrepanje le na določenih področjih, na drugih, denimo na področju gospodarstva, pa ima precej manj moči. Kot gostinec in podjetnik je bil vajen hitrih ukrepov in merljivih rezultatov, v funkciji župana pa bržkone spoznava, da je formalna pot do sprejetja in uresničitve odločitev precej daljša in težavnejša. Poleg tega ga primer lunaparka opominja, da županov neformalni vpliv, kakršnega je, denimo, mogoče zaznati v dejstvu, da je županova Tonkina koča pod Vršičem postala izhodišče za Kekčevo pot, zunaj lokalnih okvirov nima teže, kakršno bi si župan želel.

Hitrih rešitev ni: naj se Hrovat zdaj jezi in trudi, kolikor hoče, lunapark bo ostal. Še nekaj časa bo makadamsko ostalo tudi parkirišče. Z zapisi na spletnih družbenih omrežjih opozarja, da so »lunapark in ostala navlaka« »sramota« za Kranjsko Goro, a skoraj v isti sapi govori o idiličnem turističnem kraju, kamor da bodo prišli turisti. Turisti bi pisanje o navlaki lahko razumeli tudi kot sporočilo, da od idilične podobe Kranjske Gore ni prav veliko ostalo. Zakaj bi potem hodili na počitnice v kraj, ki ga kazi navlaka!

In še precej vprašanj je ostalo. Kaj lahko župan ponudi mladeži za zabavo ob popoldnevih? Jih bo poslal v lunapark, če pa je ta »navlaka« in »sramota«? Kako se bo odzval, če bodo mlajši obiskovalci nad lunaparkom navdušeni? Si bo s tem navlaka pridobila domovinsko pravico v idilični podobi, ki jo zdaj brani?

Kakorkoli: to zimo bo idilična podoba Kranjske Gore z napako – navlako.