Iz dežele kralja Matjaža: 101 Dalmatinec

Kralj Matjaž se neznansko razveseli, ko se dvorjani vsako zimo enkrat zberejo pod Peco in tekmujejo, kdo mu bo postavil najlepši snežni grad. Ker so imeli lani nerešljive težave z gradbenim materialom (bilo je pretoplo in niso mogli delati snega) in je gradbeni festival žal odpadel, je Matjaž letos še toliko bolj nestrpno pričakoval, kaj mu bodo tokrat pripravili. V mislih si je že naslikal, kaj vse bi še potreboval za lagodno življenje v snežni graščini, zato je bil kar malce nejevoljen, ko so se organizatorji odločili, da tokrat v kraljevsko konkurenco spustijo samo skulpture, ki se bodo neposredno navezovale na Matjaževo legendo. Vse lepo in prav, se je pridušal Matjaž, ampak tudi kralj si s prazno graščino ne more kaj dosti pomagati. Prejšnja leta so se nekateri smejali, ko se je neka ekipa odločila zgraditi stranišče, a kralj Matjaž bi jim najraje kar takoj podelil zlato medaljo. Pa vi poskusite zadrževati neizbežno v sebi ves dan, ker se pač nihče ne spomni, da bi vam graščino opremil z najbolj nujno infrastrukturo!

Ko je Matjaž s kupom načrtov in predlogov pridrvel na gradbišče, ne bi mogel biti bolj presenečen. Najprej je mislil, da je zgrešil odcep in pristal na Hrvaškem, a ko je potipal po tleh, je začutil sneg, ne mivke. Ekipe so pridno žagale umetni sneg, po planoti pa je donela pesem ... dalmatinskih klap! Te so lani dokončno zavzele Slovenijo in tudi Matjaževo kraljestvo ni nobena izjema. Po novem imamo dalmatinske klape na vsakem občinskem prazniku pa za miklavža in na božičnih in silvestrskih koncertih. Zato ne bi smelo biti presenečenje, da so lipe pisme o moru, buri in školjkama našle prostor tudi na prireditvi, ki naj bi sredi zime, mraza in snega na planoti pod Peco slavila legendo o kralju Matjažu. Kljub temu je bilo zabavno, občutek pa približno tak, kot da bi vam na počitnicah na morju v Dubrovniku pri 40 stopinjah servirali kislo repo s fižolom in klobaso. Matjaž že komaj čaka, da vidi, ali bodo tudi pod Najevsko lipo v čast slovenske samostojnosti letos popevale dalmatinske klape. Najbrž ne bi bil nihče več presenečen.

Matjaž pa ni edini, ki ima zaradi novih trendov čedalje pogosteje težave z orientacijo v času in prostoru. V pričakovanju nove ureditve urgentne dejavnosti, ki naj bi vključevala tudi skupne dispečerske centre za več regij, se reševalci že držijo za glave, kam jih bodo pošiljali dispečerji, ki Koroške ne poznajo. To že enkrat izkusili, ko so nočno dežurstvo regijskega centra za obveščanje prestavili v Celje. Od tam jih je dispečer poklical ves prešerno razpoložen z anekdoto, češ da se nekdo s Koroške norčuje ter nenehno kliče številko nujne pomoči, nato pa pove, da se je »nekdo onesvestil na Barbari«. Reševalcem ni bilo do smeha, pač pa so odhiteli na prevaljsko pokopališče Barbara pomagat nezavestnežu, ki se je tam zgrudil, preden bi zanj padla zadnja klapa (pa ne dalmatinska)...