Iz dežele kralja Matjaža: Hildina dobrota sirota

Hilda Tovšak, Božiček in dedek Mraz vsi menda neupravičeno obdarujejo, sedi pa le Hilda.

Objavljeno
09. marec 2013 15.03
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Prejšnji teden so bile spet vse oči uprte v Matjaževo kraljestvo, a žal spet iz ne prav navdušujočih razlogov. Po tem, ko je bila Koroška nekaj mesecev v središču pozornosti kot domicil Alenke Koren Gomboc, je zdaj na tapeti zaradi še ene svoje ambiciozne in avtohtone podjetnice, ki so ji grdi, pokvarjeni in zli organi pregona – sicer malo pozno, a bolje pozno, kot nikoli – stopili na prste in ji uničili obetajoč biznis. Tako je, uganili ste, tudi Hilda Tovšak je naše, koroške gore list in (strupeni) cvet.

Komaj se je pobrala po kolapsu Vegrada in si napeljala nove obetavne posle, že jo je ta država, za katero je znano, da tako ali tako ne zna spodbujati malega podjetništva, grobo zatrla. Tovšakove, alias gradbene baronice, alias železne Hilde doslej sodišču ni uspelo spraviti na ričetovo dieto ne zaradi modernega sužnjelastništva niti zaradi finančnih coprnij, za rešetke so jo naposled vtaknili zaradi njene pretirane radodarnosti! Osumljena je namreč neupravičenega dajanja daril in ker je sodišče presodilo, da obstaja ponovitvena nevarnost obdarovanja, je morala za začetek najmanj za mesec dni na hladno.

Kralj Matjaž ne ve ali se bo v tem času ohladila tudi njena radodarnost, vendar pa srčno upa, da se ne bodo zdaj spravili še nad Božička in dedka Mraza, ki tudi neupravičeno obdarujeta, tudi zanju pa dokazano obstaja ponovitvena nevarnost. In tudi njiju ves svet pri tem že dolgo le tiho opazuje.

Pod lupo nadzornih person je Matjaž s svojim gofljanjem menda spravil tudi slovenjgraški superzavod Spotur, v katerem so iskali račune za čevapčiče, ajvar in rakijo, pokonzumirane na Spoturjevem kolektivnem božičnem izletu v Beograd. Spoturjev direktor je potrdil, da so si vse našteto res privoščili, a na svoj račun, kar je potrdila tudi občinska blagajna, za katero so po temeljitem preverjanju ugotovili, da ji »izlet ni povzročil nobenih stroškov« in je še vedno enako prazna kot prej.

Le kako jim uspeva, se je spraševal kralj Matjaž, da superzavod SG poleg nepovzročanja stroškov celo kuje dobiček, ravenski pa povzroča same stroške in izgubo. Lani so v SG tako pridelali več kot 25.000 evrov plusa, na Ravnah pa dobrih 200.000 minusa in izredno revizijo. Ni bilo lahko, a Matjaž je naposled le ugotovil, v čem je usodna razlika. Medtem, ko slovenjgraški zavod poleg športnih objektov in hostla zdaj trži še domače klobase, jajca, piškote, zabelo, žganico, med in številne druge pridelke koroških kmetij (v najem so namreč dobili trgovino z domačimi jestvinami), pa so na ravenskem superzavodu, ugotavlja revizija, na domačnost stavili le pri poslovanju, ki je predvsem v gostilni in pri študentskih napotnicah potekalo bolj po domače. Gostilniške zaloge so, na primer, celo leto vodili kar na roko, kot pravijo, zaradi »preobremenjenosti glavnega računalnika. Podatkov je res ogromno«. Natančnejših evidenc o študentskem delu sploh niso vodili, čeprav ga je bilo po besedah župana »res ogromno«. Odgovarjal ne bo nihče, dobra občina pa bo še naprej delila odpustke in direktorske stolčke. Sirota.