Iz dežele kralja Matjaža: Jebola

Pozimi ni bilo zime, poleti ne poletja, če bi lahko ukinili še jesen in pomlad, minusa sploh ne bi bilo!

Objavljeno
17. julij 2015 18.15
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Kralj Matjaž je bil prejšnje dni zaradi nevarnosti vročinskega udara raje na varnem v najtemnejšem kotu svoje hladne votline in očitno je naredil povsem prav. Njegovo kraljestvo je namreč napadel nevarni virus jebole, ki se je z Raven na Koroškem bliskovito razširil po vsej deželi. To naj bi bil kulturni virus, čeprav se sliši zelo nekulturno. Z uličnimi predstavami Jebola, raje bom doma, so ravenski mladi kulturniki iz Zadruge ZRaven opozarjali na pasivnost ljudi in degradacijo kulturnega dela. Pasivnost je v Matjaževem kraljestvu hudo nalezljiva, okuženi pa kažejo značilne simptome: patološka navezanost na domači kavč, s katerim delijo večino svojega prostega časa, ter napadi panike, če v njihovem vidnem polju ni vsaj enega (prižganega!) teveja in če pod prsti ne zaznajo pomirjajočega dotika daljinskega upravljavca. Če se okuženi znajde v območju kakršnekoli kulturne aktivnosti, ga takoj začne boleti glava in začuti hudo nelagodje. Za njegovo lastno varnost je zato bolje, da se ne izpostavlja ter da se ob dnevih napovedanih kulturnih dogodkov trikrat zaklene v stanovanje in preventivno še pojača TV.

Matjaž pa bi prisegel, da jebola ni omejena samo na kulturo in da je ta virus bolestne ravnodušnosti, kakor bi ga edino lahko opisal brez uporabe mastnega izrazoslovja, na Ravnah doma že dlje časa. Njegovo najbrž največje žarišče je zavod za kulturo, šport, turizem in mladino (ZKŠTM), ki se ne more izkopati iz brezna neuspeha in izgub, so pa te po direktorjevih jebolasto zvenečih pojasnilih vedno posledica višje sile, zato je povsem nemočen. ZŠKTM naj bi tržil ravenske preštevilne odlične športne objekte: od bazenov, stadiona, igrišč, do smučišča – ni, da ni –, poleg tega pa še nov hostel Punkl z 48 posteljami. Pod njihovo upravo je tudi kulturni center (prenovljen) in turizem (ki je še pretežno abstrakten pojem). A vse, kar je nesrečni amalgam ZKŠTM v zadnjih letih pridelal, je minus, in takoj, ko z novo občinsko finančno injekcijo izplava na površje, spet potone. Lani so s hostlom zaslužili celih 3000 evrov (brez denarja od občine in ministrstva bi ga tržili celo v minus), s smučiščem (z umetnim zasneževanjem!) prav nič, ker menda sploh ni bilo zime, z bazenom pa skoraj nič, ker menda tudi poletja ni bilo. Za ZKŠTM bi bilo verjetno najbolje, če ne bi bilo niti jeseni in pomladi, saj je vreme očitno vedno neprimerno za dobiček.

Tudi čas je vprašljiva dimenzija. Tri mesece neodzivnosti na občinske zahteve po sanacijskem načrtu je direktor namreč pojasnil z ugotovitvijo, da ga »ne more narediti v sekundi«. To pa zato, ker ne ve, kakšno bo vreme, od katerega je vendar vse odvisno! »Ne znam narediti sanacijskega programa, v katerem bom imel poln bazen, ko bo dež!« prostodušno skomigne z rameni. Jebola. Verjetno se ni spomnil, da imajo tudi pokriti bazen. Če bo občina spet mirno poravnala minus in čestitala direktorju za »dobro vodenje glede na okoliščine«, tako kot je to storila pri prejšnjem, ki je pridelal 400.000 izgube, kup inšpekcij in kazenskih preiskav, potem o diagnozi res ni več dvoma. Jebola, kronična.