Iz dežele kralja Matjaža: Minus za vse letne čase

Nove štirisedežnice, žičnice in zasneževalni sistemi, s prvimi zvončki pa bankrot.

Objavljeno
31. maj 2014 14.34
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Kralj Matjaž te dni zaskrbljeno bulji v svojo vremensko postajo in jo poskuša prisiliti, da bi mu vsaj malce namignila, kakšno bo vreme letos pozimi. Od vremena prihodnjo zimo je precej odvisno preživetje zimskega turizma na Kopah, ki se po pretopli zimi, okronani z žledom, utaplja v dolgovih. V minuli sezoni se je število smučarjev zmanjšalo za polovico in z njimi tudi zaslužek žičničarske družbe GTC Kope, ki se je znašla v desetmilijonskem dolgu in pred prisilno poravnavo. Ne pomagajo niti nove štirisedežnice, ne obnovljene žičnice ali zasneževalni sistemi, ko s prvimi zvončki pride bankrot.

Prekleto vreme, je klel Matjaž, nato pa se je spomnil na splošno znano dejstvo, da v slovenskem žičničarskem sistemu nobena zima ni prava za zaslužek. Če so temperature visoko v plusu ali globoko v minusu, če je premalo snega ali pa ga je preveč, če ga delajo umetno in na lastne stroške ali pa jim ga brezplačno podari mati narava – vedno pristanejo v minusu. Direktor GTC Kope zdaj pričakuje, da jih bodo reševale občine. Ki v času finančne suše še same nimajo za burek, kaj šele, da bi donirale stotisoče evrov propadajoči zasebni (!) družbi. Občine pričakujejo, da bo pomagala država. Ki pa nima niti za pol bureka.

Če turizmu na Pohorju grozi polom, pa se pod Peco odpirajo nove priložnosti. Po 3,5 leta priprav so na Koroškem uredili geopark Karavanke. Obsega kar 300 kvadratnih kilometrov, torej je v njem prostora za cele horde turistov, ki jih je treba zdaj le še zvabiti v Matjaževo kraljestvo. Tu pa se zatakne. Ko se je treba hvaliti in važiti, kako si v čem edinstven, najboljši in najbolj vau na svetu (ter to tudi prodati), Matjaževi dvorjani otrpnejo. Korošci imajo nekakšno bolestno skromnost že v genih, nato pa jim še drugi nenehno vtepajo v betice, kako so zaostali, na koncu sveta, neperspektivni in bogu za hrbtom, s čimer se kar prehitro sprijaznijo in se tiho stisnejo nazaj v svoj kot. Ki se jim ne zdi nič posebnega, čeprav so edini na svetu, ki se lahko pohvalijo, da sta prav na njihovem pragu pred milijoni let trčili skupaj Evropa in Afrika, kar je pustilo edinstvene posledice, od katerih so bili možje od Unesca že ob prvem obisku čisto paf in so geopark Karavanke takoj vpisali v Unescovo svetovno mrežo naravnih čudežev.

Mežičani lahko tudi edini ponudijo kolesarjenje pod zemljo in veslanje s kanujem v osrčju gore, v kristalnih globinah poplavljenih rudniških labirintov. Začeli so tudi repatriacijo prvotnih prebivalcev tega območja (dinozavrov), saj se druga divjačina turistom žal ne pusti božati, pa tudi kralj Matjaž je že dolgo del turistične ponudbe (čeprav se prav tako ne pusti božati). Kljub vsemu temu imajo v Podzemlju Pece turistov še premalo, da bi iz finančnih globin prilezli na svetlo. Na srečo jih z energijo še preskrbuje premožni lastnik, tovarna akumulatorjev, a tudi ta komaj čaka, da turizem končno začnejo financirati turisti. Ti na avstrijskem Koroškem ustvarijo 543.000 prenočitev na leto, na slovenskem Koroškem pa komaj 113.000. Vmes je samo meja, ki je ni. Narava je na obeh straneh enaka.