Iz dežele kralja Matjaža: Organizatorji

Kralj Matjaž se je v vseh svojih letih bojevanj že naučil, kako ključna za uspeh je dobra organizacija, in ni edini, ki je prišel do tega spoznanja. Verjetno se še spomnite, kako se je današnji direktor slovenjgraškega centra za socialno delo Jurij Šumečnik do te službe prikomolčil prav zato, ker je študiral organizacijo, ne pa socialnega dela. Njegov prijatelj, predsednik sveta zavoda CSD Boris Balant, je namreč pripravil teren za Šumečnikovo ustoličenje z izjavo, da za službo direktorja CSD tokrat nalašč ne bodo iskali strokovnjaka s področja sociale, pač pa »dobrega organizatorja in motivatorja«. Tako je Šumečnikova skrajno nenavadna kombinacija lastnosti (kot edini od petih kandidatov je bil hkrati tako brez šolske izobrazbe s področja socialnega dela kot povsem brez ustreznih delovnih izkušenj) postala zmagovalna. Bi se čudili, če bi za delo v mesnici nalašč iskali nekoga, ki bo lahko vse, samo mesar ne? V primeru CSD je prav takšna logika prevladala, ministrica (strankarska kolegica) pa jo je podprla in podpisala. Trenutno jo preučuje še KPK.

Balant je imel povsem prav – CSD načeloma lahko deluje tudi z direktorjem, ki mu je stroka španska vas, saj strokovno delo opravijo zaposleni, ki se nanj tudi spoznajo. Direktor tu in tam na slepo kaj podpiše in na zunaj je videti, kot da vse teče kot po maslu. Kako ironično, se je krohotal Matjaž, da se je izšolanemu organizatorju dela Šumečniku največji kiks zgodil prav pri organizaciji dela! Ker je huje zbolela delavka, ki pripravlja papirje za porodniške in očetovske dopuste (precej pomembna reč), jih staršem pač niso izdajali, čeprav bi jih po zakonu morali v 15 dneh. Direktor je bil gluh za opozorila, da se vloge nabirajo, dokler niso starši, čakajoči na svoje pravice, zagnali javnega vika in krika. Potem se je le lotil organizacije dela tako, da je uslužbenka s pljučnico prišla v službo in reševala zaostanke, hkrati pa trdil, da niso prekoračili nobenih rokov. V enem od konkretnih primerov čakajočih vlog bi to pomenilo, da med 2. in 25. marcem ni minilo več kot 15 koledarskih dni. Matjaž ne ve, kaj je krivo za ta nenavadni izračun – ali nepoznavanje zakonskih rokov za najbolj standardna opravila zavoda, ki ga vodi, ali pa je direktorju morda kdo od zrevoltiranih zaposlenih podtaknil koledar z napako ...

Na Ravnah pa bo socialna problematika kmalu stvar preteklosti. Svetnik Halilovič je našel rešitev za več kot 20 Ravenčanov, ki so na seznamu za deložacijo, pa tudi za tiste, ki jih še ne mečejo iz stanovanj, bi pa radi prihranili pri najemnini. Ugotovili so namreč, da njihov športni zavod trži mladinski hostel Punkl tako nenormalno poceni, da bi se Ravenčanom bolj izplačalo preseliti v hostel kot pa najeti garsonjero. Življenje v lepem novem Punklu bi jih namreč stalo komaj 180 evrov na mesec, če bi želeli še, da jim vsako jutro postrežejo zajtrk, pa 270 evrov mesečno. Idealna rešitev za vse, razen za občino, ki mora športnemu zavodu pokrivati debele minuse. Prav jim je, je prepričan Matjaž, kaj pa se niso organizirali kot v Slovenj Gradcu in za direktorja športno-kulturno-mladinsko-turističnega zavoda nastavili ... zobarja!