Iz dežele kralja Matjaža: Predsednik na seniku

V Matjaževem kraljestvu je eksplodiral cvetoči maj in koroško zakotje naredil tako neustavljivo privlačno, da se magnetizmu njegovih jezer, kozolcev in poljan ne more upreti niti predsednik države. Pahor bo maja v dveh tednih Koroško obiskal kar trikrat, če štejemo še nedavni žur za Tino Maze, pa kar štirikrat v mesecu in pol. Kralj Matjaž je najprej posumil, da se bližajo kakšne volitve, saj se takrat takšni državniški obiski praviloma zgostijo in Koroška postane enakovreden in pomemben del Slovenije, vendar je temeljit posvet s koledarjem pokazal, da še ne gori voda. Tudi Matjaževi dvorjani so zaradi te nepojasnjene predsedniške vseprisotnosti nemalo presenečeni in se že šalijo, da jih ne bi presenetilo, če bi predsednik te dni na Koroškem skočil še iz kakšne konzerve. Matjaž se je za nekaj časa preventivno odpovedal svoji priljubljeni pašteti.

Pahor je po prvomajskem obisku Ivarčkega jezera v torek obiskal še kmetijo Lešnik v Golavabuki, kamor je prišel poslušat, kaj bi s turistično kmetijo (če bi jo kdaj imeli ali sploh želeli) počeli srednješolci iz Slovenj Gradca in Mute. V napetem pričakovanju je bila mladež razpostavljena v polkrog, dovoz do kmetije pa zaprt za vse, kar ni predsedniško vozilo. Ko je ura že odbila, je med čakajočimi nenadoma završalo, saj se je po dovozu približeval bel avto. Natančnejši pogled je pokazal, da gre za poštarsko vozilo in glede na okoliščine je Matjaž sklepal, da je Pahor ta dan izkoristil še za svoj priljubljeni hobi (imitatorstvo/stand-up komedijo) in se našemil v poštarja ter naredil nekaj koristnega (iz doline pripeljal pošto). A izkazalo se je, da je bil v poštarskem kombiju pravi poštar, ki se požvižga na protokol, zato je z avtom predrl barikade ter skozi množico hladen kot špricar dostavil pošto do vrat in za to dejanje upora požel bučen aplavz.

Predsednik je prišel kmalu zatem, oblečen v predsednika, in nasploh deloval nadvse kennedyjevsko. Zlezel je na senik, sedel na žakelj, naphan s slamo, in pozorno spremljal šolsko prireditev, nato pa sam povedal nekaj globoko motivacijskih o mladih, prihodnosti in sledenju svojim sanjam. Nostalgično se je spominjal, da je bil nazadnje na seniku, ko je bil še gimnazijec, vendar ne zaradi kmetovanja, pač pa je »vzpostavljal socialne stike«. Malce se je prestrašil kalorij v ponujeni palačinkici z jabolki in medom, nato pa le pojasnil naravo svojih treh obiskov Koroške: za prvi maj je menda gledal sedanjost, na proslavi ob 70. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne bo videl preteklost, na kmetiji med srednješolci pa vidi prihodnost.

Poetično, a Matjaž bi tukaj dodal dobrohoten nasvet. Delavsko sedanjost naj si gre predsednik raje kot na idilični piknik ob jezeru ogledat na zavod za zaposlovanje in na Rdeči križ. Prihodnost mladih Korošcev pa v Avstrijo, kamor morajo s trebuhom za kruhom, saj jim domovina v najboljšem primeru lahko ponudi samo drobtine. In preteklost? Vožnja po koroških cestah človeka z lahkoto prestavi v čas predindustrijske dobe ...