Iz dežele kralja Matjaža: Velikosrbska zarota

Podžupan: »Na Hrvaškem in pri nas je zmagal Srb. Mogoče se osamosvojitvena vojna še ni končala?«

Objavljeno
09. december 2011 11.55
Posodobljeno
10. december 2011 08.00
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Čeprav je bilo v Matjaževem kraljestvu po nedeljskih volitvah razočaranje ponekod bridko, so ga neizvoljeni nadvse korektno in dostojanstveno prenesli. Izjema, ki je s svojim izpadom presenetil še vseh bizarnosti vajenega kralja Matjaža, je bil le slovenjgraški kandidat Bojan Mestek (SDS). Za Zanoškarjem je sicer zaostal le za las, a to ga niti ni toliko razočaralo, kakor ga je razkurilo dejstvo, da so zmagali Jankovićevi. V svoji pisni zahvali volivcem se je najprej obregnil ob športnike iz zmagovite ekipe, ki da so »vse življenje prejemali denar, ne pa ga dajali v državne blagajne«, nato pa se je v poznih nočnih urah domislil, da bi zadnje volitve lahko imeli kar za popis prebivalstva, saj so menda pokazale, »koliko nas je še Slovencev - vsekakor premalo«.

Kralj Matjaž je poskušal biti razumevajoč: rezultat je bil presenetljiv, prah se še ni polegel, glave so še razgrete, a ko je bral naprej, je spoznal, da problem nekaterih glav ni njihova temperatura, temveč vsebina. Mestek je nekaj čez polnoč namreč zaznal, da gre pri vsem skupaj morda celo za pretkano velikosrbsko zaroto: »Ko spremljam izide volitev pri nas in sosedih, se mi je na trenutek utrnila misel o veliki Srbiji. Na Hrvaškem je zmagal Srb, pri nas je zmagal Srb. Mogoče se osamosvojitvena vojna sploh še ni končala? Mogoče so tisti, ki so govorili o "jutri je nov dan" imeli v mislih današnji (povolilni) dan in ne dan po razglasitvi samostojnosti. Mogoče so sanjali te sanje?«

Mestekova teorija zarote torej pravi, da so osamosvojitelji pred dvajsetimi leti Slovenijo odklopili zato, da bi jo lahko čez dve desetletji spet priključili imaginarni veliki Srbiji, katere zametki so očitno povsod. Za Hrvaško žal (ali pač na srečo) ni pojasnil, kakšne velikosrbske namene so imeli njeni osamosvojitelji, ne od kod mu podatek, da je zmagovalec hrvaških volitev Srb. Zato bi mu kralj Matjaž rad namignil, da nomen ni vedno tudi omen in da vsak, čigar priimek se končuje z -ić, še ni nujno Srb ter da se velika večina hrvaških priimkov prav tako končuje z -ić. Med drugimi tudi priimek bodočega hrvaškega premierja, ki ima po nekem naključju približno toliko srbskega porekla, kakor Mestek politične kulture.

»Toda tudi vi, dragi moji volilci, imate svoje sanje in te sanje bodo prišle. Mogoče prej kot si mislite, kajti človek, ki je pokvarjen v srcu, ne vzdrži pritiska dobrote slovenskega naroda,« je sklenil svojo zahvalo s kančkom kardiologije. Tudi kralj Matjaž ima svoje sanje. Da bi SDS za županske volitve našla preudarnejšega, manj nestrpnega človeka, saj bo imel bodoči župan opravka z vse sorte ljudmi vseh mogočih neslovenskih narodnosti, pa še s Srbi bo pobraten. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da Mestek tovrstne nacionalizme stresa kot podžupan mestne občine, v kateri bo kmalu kandidiral tudi za župana. Glasovom vseh občanov na -ić se bo najbrž prostovoljno odpovedal?