Kralj Matjaž nič ne verjame koledarjem. Pomlad je že davno prišla. Najboljši dokaz za to, če se zanesemo na nezmotljivo floro in favno, so bitja, ki spomladi menjajo dlako in se nato pojavijo v popolnoma sveži, bleščeči, svetleči opravi, pripravljena na nove podvige, na svoj zguljeni bivši imidž pa se niti spomnijo ne več.
O enem takem volku, ki je menjal dlako ter se ves renoviran in poln lepih obljub vrnil na teren, kjer je že enkrat tragično pogrnil, je Matjaž že pisal prejšnjič. Bivši direktor Preventa in novi upravljalec slovenjgraškega letališča pa ni edini, ki pričakuje, da bodo dvorjani nenadoma dobili amnezijo v zvezi z njim in njegovimi minulimi »dosežki«. Oskarja vreden je bil tudi nastop vseh akterjev ob dokonč(ev)anju projekta Zgornja Drava na Muti.
Znamenita mutska kanalizacija in čistilna naprava sta postali legendarni, saj je okoli njiju neverjetno smrdelo, še preden so ju sploh zgradili in vanju spustili prve drekce. Na osnovi anonimke je inšpektorica odredila (kot se je pozneje izkazalo, nezakonit) izkop jaškov, ki so jih nato nadomestili s čisto enakimi, občina je ustanavljala nestrokovne strokovne komisije, da bi stopile na prste domnevni lopovščini pri projektu, na policijo je priletela kazenska ovadba (anonimna kakopak), naročali so »neodvisne« ekspertize, dejansko pa sta prek tega projekta ves čas tolkla osebno bitko občinska svetnika in poznejša tekmeca za župana Sahornik in Vošner. Sahornik je pri projektu s svojo privat firmo sodeloval (in služil), Vošnerju pa so šli od tega lasje pokonci.
Projektu je ves čas nasprotoval ter z neumorno vztrajnostjo iskal dlako v jajcu, pa tudi če je moral za to, da jo je našel, najprej sam priskrbeti tako jajce kot dlako. Izvajalce je označil za »falote, barabine in kradljivce javnega denarja«, grozil z NPU, KPK in besedičil o drugi Čisti lopati, Riko pa mu je napovedal kazensko ovadbo in odškodninsko tožbo zaradi blatenja ugleda ter »zavajajočega interpretiranja podatkov in ponarejanja raziskav oz. laboratorijskih ugotovitev«. Cela štala, skratka.
Ob zaključku projekta je Matjaž pričakoval, da bo Vošner, zdaj v vlogi novopečenega župana, sprožil finalno ofenzivo in žvepleno spljuval projekt in Riko, če mu je še sploh kak pljunek ostal. A glej, čudo! Vošner je nenadoma tako šokantno obrnil ploščo, kakor da ne bi bil sam še do nedavnega dežurni kritik vsega in vseh, povezanih s projektom. Osuple poglede novinarjev z več kot petimi minutami spomina je poskušal odvrniti s pojasnilom, da ima »kot župan do projekta drugo odgovornost« in da je izvajalec zadnji kaj kriv, če bi našli kakšne nepravilnosti. Skozi svetniške oči je bil projekt torej slab in skorumpiran, skozi županske pa je odličen. Če bi Mutčani to vedeli, bi si Vošnerja zagotovo že prej izvolili za župana in si prihranili muke. Na koncu je odisejado mutske kanalizacije sklenil z ugotovitvijo, da je bilo pri vsem projektu največ kritik na račun slabega nadzora (torej Sahornika). Nrav je pač trdovratnejša od dlake ...