Iz dežele kralja Matjaža: Zanoškarijada

Kralja Matjaža zaradi volitev preveva silni silni optimizem, saj se v poplavi obljub zdaj zdi, kakor da sploh nismo v deževni dobi, pač pa na pragu zlate! Samo pravo številko bo treba obkrožiti, pa smo tam!

Prvi se je za rešitelja v svojem značilnem ljudskem slogu (množično rokovanje z vsem, kar leze in gre) ponudil kdo drugi kot trikrat bivši župan, dvakrat bivši poslanec in trikrat bivši član različnih političnih strank, zdaj pa spet nestrankarski in kot pravi sam, tudi neodvisni, nepokvarjeni, nekaznovani, nesebični, neutrudni, neomajni in nezamenljivi Matjaž Zanoškar. Čeprav je po novem uradno penzioniran, njegova ponovna kandidatura ni presenečenje. Splošno znano je namreč, da bi se Zanoškar isti hip, ko bi izpregel, takoj posušil in razpadel na prafaktorje. Ko mu je odklenkalo v parlamentu, je bilo tako povsem jasno, da bo spet naskočil mestno občino.

Čeprav se je, kot je to v navadi, glede svoje želje po vrnitvi na mestni tron primerno dolgo delal ravnodušnega, pa je kralj Matjaž kaj kmalu zavohal, da se tukaj nekaj kuha. Res se je. Zanoškar je najprej kuhal golaž na golažijadi, potem bograč na bogračijadi, a je Matjaž ob pogledu na njegovo vnemo posumil, da ne bo dolgo, ko bo začel mešati še kakšno drugo rjavo godljo, ki pa ne bo tako opojno dišala kot golaž iz srnic. S tem Matjaž nikakor ne namiguje na anonimno ovadbo zoper sedanjega župana in edinega Zanoškarjevega protikandidata, ki se je tik pred volitvami zgodila po čistem naključju.

Na uradni predstavitvi kandidature je Zanoškar (brez predpasnika, a v metaforičnih rokavicah) vneto poudarjal, kako nima nič proti županu in rivalu Času in da ga nikakor ne bo kritiziral. Nato ga je (skupaj z njegovo ekipo alias »nesrečno izbranim in razglašenim orkestrom«) tričetrt ure kritiziral zaradi menda nevzdržno mizernega stanja občine. Ki je nastala nekako tako: najprej je bila blatna njiva, potem je prišel Zanoškar in jo z notranjim izgorevanjem (»Jaz sem izgorel za to občino!!!«) spremenil v elitno, napredno metropolo. Ki pa se je v dveh letih Časovega županovanja spremenila v neugledno vas brez vsakega upanja. Nazaj v blatno njivo se ni samo zato, ker je Čas vendarle naredil tudi nekaj dobrega. »Izpeljal je projekte, ki smo jih mi nastavili,« je velikodušno priznal Zanoškar.

Ko bo četrtič župan, bo »mladim ustvaril priložnost za lepšo prihodnost«. To je sicer počel že prej, a so zlobni jeziki (in KPK) njegov boj za lepšo prihodnost mladine nesramno preimenovali v koruptivno zaposlitev sina. Ponosno poudari, da je malo tako čistih in nekaznovanih funkcionarjev. Hkrati z bolečino v srcu pojamra, da je moral njegov sin »na žalost s trebuhom za kruhom v tujino«. Brez panike, to je drugi. Prvi je še vedno (in za vedno) varno zaposlen na občini. Ki jo bo Zanoškar vodil »na transparenten način« in z izostrenim občutkom »za potrebo po dajanju pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo«, saj »tako pravita moj socialni čut in karakter skromnosti«. Slednji se predstavitve žal ni utegnil udeležiti...