Visoke številke o vlaganjih občine Jesenice v turistično dejavnost (od 250.000 do 400.000 evrov) so neverjetne, saj ob tolikšnih vlaganjih rezultatov ni: turističnih prenočitev je malo, izkupiček redkih gostincev pičel, novih delovnih mest v turizmu ni.
Izpostavimo primer sedežnice Španov vrh, ki že več kot desetletje ustvarja le izgubo. Lahko bi rekli, v redu, vlaganja v smučarijo se obrestujejo posredno (v sosednji Avstriji vsak vložen evro v žičnice prinese do sedem evrov turističnega prihodka): v času zimske sezone in v času cvetenja narcis bi bili zasedeni zasebne sobe in apartmaji, odpirali bi se celo novi; zasedeni bi bili vikendi, v lokalnih restavracijah in gostilnah bi bilo težko najti prosto mizo; delovale bi smučarske šole, servisi smučarske opreme. Turizem bi dajal kruh delavcem; priložnosti v turizmu bi začeli prepoznavati še drugi domačini in potencialni ponudniki storitev. Nič od tega se ni zgodilo.
Kadar so naravni pogoji primerni in je dovolj naravnega snega (povprečno le 12 dni na leto), na smučišču Španov vrh smučajo redki Jeseničani, ki ne spijo v zasebnih apartmajih, ki ne kosijo v lokalnih gostilnah, ki otrok ne vpisujejo v smučarske šole in ne uporabljajo storitev smučarskih servisov. Žičnica tako ne predstavljala osnovne zimske turistične infrastrukture, ampak je le breme, v katerega občina vsako leto vloži okoli 50.000 evrov. Na leto bi morali z žičnico ustvariti 58.000 evrov prihodka, da bi pokrili stroške obratovanja. V zadnjih petih sezonah so skupaj ustvarili zgolj 43.000 evrov prihodkov.
Občina se večinoma prijavlja na različne (predvsem evropske) razpise in neredko ji tudi uspe, denar iz teh virov pa usmerja v gradnjo turistične infrastrukture. Projekte izvajajo zato, ker so zanje pridobili denar, in ne iz realnih potreb. Miha Smolej iz turistične kmetije Uric iz Planine pod Golice je povedal, da od občine ni dobil nobene pomoči, podpore ali spodbude in je sam in z lastnim denarjem in iz lastnega veselja in ljubezni do konj začel razvijati konjeniško dejavnost. Občina njegove ponudbe (še) ni prepoznala kot vsebine, okoli katere bi se lahko razvijale druge dejavnosti v turizmu. Še naprej zaman vlaga v sedežnico in sanja o svetli prihodnosti smučišča.
Občina nima celovitega in vse leto zanimivega turističnega produkta, ki bi predstavljal osnovo za razvoj dejavnosti še na drugih področjih. Čeprav te osnove ni, se občina prijavlja na različne razpise in vlaga v infrastrukturne turistične projekte, ki bi lahko predstavljali zgolj dodatek k osnovni ponudbi. Osnova bi bila, denimo, kmečki turizem, pohod po Stari rudni poti v Savske jame, za katero so porabili kar 182.000 evrov, pa bi bil dodatek. Podpore občine zasebnim pobudam ni, še manj je denarja.
Občina nima jasnih turističnih prioritet, vlaganja so neučinkovita, ponudba za turiste je skromna. Na vprašanje, ali je turizem res priložnost, si na Jesenicah očitno še niso odgovorili.